DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

KAJ VSE NAJ BI DOLOČALA UREDBA O PREGLEDIH, ČIŠČENJU IN MERITVAH

NA MALIH KURILNIH NAPRAVAH

Osnutek Uredbe je objavljen, niso pa objavljene številne priloge, ki naj bi določale vse podrobnosti s področja dimnikarskih storitev. Teh prilog je »samo« 25 !!! V nadaljevanju so povzete alineje posameznih členov, ki določajo vsebine Prilog. Vse naj bi v podrobnosti predpisovala birokracija, cilj je seveda zaposlitev birokracije in ne učinkovitost malih kurilnih naprav !!!

Osnutek Uredbe s prilogami dejansko posega in spreminja zakonsko materijo, kar je v nasprotju z legalitetnim načelom iz 120. člena Ustave.

2/2. člena: Vrste malih kurilnih naprav, ki so namenjene za ogrevanje stavbe, posameznega prostora ali sanitarne vode so določene v Prilogi.

1/5.člena: Po vsakem opravljenem pregledu dimnikarska družba uporabniku dimnikarskih storitev izda zapisnik o pregledu. V primeru, da so naprave neoporečne za obratovanje, se izda pozitiven zapisnik, če so ugotovljene pomanjkljivosti na napravah, se izda negativen zapisnik. Obvezna vsebina zapisnika je določena v Prilogi te uredbe.

4/5. člena: (4) Vrste pomanjkljivosti, za katere so določeni roki v prejšnjem odstavku (opomba: gre za roke za odpravo pomanjkljivosti) so določene v Prilogi te uredbe.

1/7.člena: Pri prvem pregledu dimnikar upošteva tehnične predpise ter tehnične standarde s tega področja (v nadaljevanju: pravila stroke) iz Priloge, ki je sestavni del te uredbe.

2/7.člena: Obseg prvega pregleda naprav, je določen v Prilogi te uredbe.

6/8.člena: Vsebina zapisnika o prvem pregledu male kurilne naprave je določena v Prilogi te uredbe.

6/8.člena:Predlog oblike zapisnika o prvem pregledu male kurilne naprave je, glede na vrsto goriva, določena v Prilogi te uredbe.

1/11.člena: Redni pregled se na napravah izvajajo v rokih, ki so določeni v Prilogi te uredbe.

2/11.člena: Obseg rednega pregleda naprav, glede na vrsto goriva je določen v Prilogi te uredbe.

5/11.člena: Na kurilnih napravah (plinskih grelnikih) z atmosferskim gorilnikom z ventilatorjem, naprave t.i. "C" izvedbe, ki obratujejo neodvisno od zraka v prostoru, so izdelani in vgrajeni v "X" izvedbi in je njihova toplotna moč manjša od 50 kW, se redni pregled opravi v rokih, ki so določeni v Prilogi te uredbe.

7/11.člena: Pri rednem pregledu dimnikar upošteva tehnične predpise ter tehnične standarde s tega področja iz Priloge, ki je sestavni del te uredbe.

2/12.člena: Vsebina zapisnika o rednem pregledu male kurilne naprave je določena v Prilogi te uredbe.

2/12.člena:Predlog oblike zapisnika o rednem pregledu male kurilne naprave je, določen v Prilogi te uredbe.

1/18.člena: Naprave, ki se ne uporabljajo in za katere uporabnik dimnikarskih storitev o njihovem nedelovanju ni obvestil dimnikarske družbe v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, se redno pregleda v rokih, ki so določeni v Prilogi te uredbe.

2/19.člena: Po vsakem opravljenem čiščenju dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev izda zapisnik o čiščenju. Obvezna vsebina zapisnika storitve čiščenja je določena v Prilogi te uredbe.

1/20.člena: Redni pregled se na napravah izvaja v rokih, ki so določeni v Prilogi te uredbe.

2/20.člena: Obseg čiščenja naprav, je določen v Prilogi te uredbe.

1/22.člena: Za naprave, ki se uporabljajo samo občasno, se v času obratovanja čiščenje opravi tako pogosto, da časovni presledki med dvema čiščenjema niso krajši od časovnih presledkov, ki so določeni za redno mehansko čiščenje naprav. Roki čiščenja za občasno uporabljene naprave so določeni v Prilogi te uredbe.

1/23.člena: Naprave, ki se ne uporabljajo in za katere uporabnik dimnikarskih storitev o njihovem nedelovanju ni obvestil dimnikarske družbe v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, se očisti v rokih, ki so določeni v Prilogi te uredbe, če se pri rednem pregledu ugotovi, da je čiščenje potrebno.

1/25.člena: Dimnikar izvede generalno čiščenje v rokih določenih v Prilogi te uredbe.

4/31.člena: Meritve se izvedejo na način in v obsegu iz Priloge te uredbe.

5/31.člena: Na osnovi opravljenih meritev dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev izda zapisnik o meritvah. Vsebina zapisnika je določena v Prilogi te uredbe. Zapisniku se priloži kopijo izpisa izmerjenih veličin iz merilne naprave.

1/32.člena: Merilno mesto je določeno v Prilogi te uredbe.

2/35.člena: Občasne meritve emisij in toplotnih izgub z dimnimi plini se opravijo v rokih iz Priloge te uredbe ali po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev, lahko pa njihovo izvedbo zahteva pristojni inšpektor.

2/38.člena: Meritve se na napravah iz Priloge te uredbe izvajajo na dve leti, če ima uporabnik dimnikarskih storitev za naprave pridobljen pozitiven zapisnik o prvem ali izrednem pregledu za nove ali rekonstruirane naprave ter pozitiven zapisnik o rednem pregledu (opomba: edino iz 2/38 je konkretno razvidno, da naj bi se meritve iz te Priloge izvajale na 2 leti).

2. maja 2017

VCP Dimnik, DCI Malečnik in Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji

DCI MALEČNIK IN VCP DIMNIK

Društvo civilna iniciativa Malečnik, Malečnik 7, 2229 Malečnik

Vseslovenska civilna pobuda Dimnik, Krallova 31, 8000 Novo mesto

VCP Dimnik - enota Posavje, Milavčeva 15, 8250 Brežice

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

in

ZDRUŽENJE LASTNIKOV NEPREMIČNIN V SLOVENIJI

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Zadeva:

PRIPOMBE NA PODZAKONSKE PREDPISE S PODROČJA DIMNIKARSKIH STORITEV.

Prve ugotovitve in stališča civilne družbe, namenjena slovenskim medijem.

Podzakonski predpisi s področja dimnikarskih storitev bi morali biti sprejeti, objavljeni in bi morali začeti veljati najkasneje do 19. maja 2017, to je 6 mesecev po uveljavitvi Zakona o dimnikarskih storitvah (v nadaljevanju ZDimS, Ur.l. RS 68/2016). Trenutno sta objavljena nepopolna osnutka, javna obravnava naj bi trajala do 26. maja, nato bo MOP izdelal predloge, jih poslal v formalno potrditev na Vlado RS, ki bo predpise objavila. Nihče ne bo odgovarjal zaradi zamude !

Civilna družba je bila popolnoma izločena iz postopkov nastajanja podzakonskih predpisov, kljub temu, da so visoki uradniki in tudi ministrica večkrat izjavili, kako bo civilna družba sodelovala pri nastajanju. Civilne iniciative VCP Dimnik, DCI Malečnik in Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji smo 26. novembra 2016 poslale ministrici Ireni Majcen naše predloge in stališča do podzakonskih aktov (Gradivo je v priponki). Do danes nismo prejeli nikakršnega odgovora in tudi ne povabila k sodelovanju.

Mnenje o osnutku Uredbe o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah:

Osnutek Uredbe o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah (št. zadeve 007-146/2017 z dne 26.4.2026) ni primeren za nadaljnjo obravnavo in sprejem, saj očitno presega zakonsko pooblastilo vladi, da zgolj podrobneje določi vsebino in način izvajanja dimnikarskih storitev, roke zanje in obrazce zapisnika (8. odstavek 13. ZDimS)

Skladno z določili 13. člena ZDimS so dimnikarske storitve:

pregledovanje malih kurilnih naprav;

čiščenje malih kurilnih naprav;

izvajanje meritev dimnih plinov;

odstranjevanje katranskih oblog;

informiranje uporabnika;

preverjanje izpolnjevanja osnovnih zahtev vgrajenih malih kurilnih naprav.

Skladno z določilom 5. točke 3. člena ZDimS mala kurilna naprava označuje neločljivo celoto male kurilne naprave skupaj s pripadajočimi napravami, ki so potrebne za njeno obratovanje, kot so npr. gorilniki, dimovodne naprave in prezračevalne naprave.

Skladno z določilom 9. točke 3. člena ZDimS je uporabnik dimnikarskih storitev oseba, ki je lastnik nepremičnine, za katero se uporablja mala kurilna naprava.

Strnjeno povzeto citirana določila pomenijo:

da je predmet dimnikarskih storitev v smislu ZDimS zgolj in samo neločljiva celota male kurilne naprave in pripadajočih naprav, ki so potrebne za njeno obratovanje; predmet dimnikarskih storitev v smislu ZDimS torej nikakor ne more biti npr. mala kurilna naprava, ki ni priključena na dimovodno napravo, ali dimovodna naprava, na katero ni priključena mala kurilna naprava;

oseba ne postane uporabnik dimnikarskih storitev zgolj zaradi tega, ker je lastnik nepremičnine, temveč šele tedaj, ko se v tej nepremičnini uporablja mala kurilna naprava; mala kurilna naprava, ki se ne uporablja, torej ne more biti predmet storitev dimnikarske službe.

Osnutek Uredbe zgoraj citiranih določil 3. in 13. člena ZDimS ne upošteva v dveh smereh:

prek zakonskega okvira širi obseg dimnikarskih storitev na posamezne naprave, ki niso del »neločljive celote« male kurilne naprave;

prek zakonskega okvira širi obseg dimnikarskih storitev na naprave, ki niso v uporabi.

Glede na to osnutek Uredbe samostojno posega in spreminja zakonsko materijo, kar je v nasprotju z legalitetnim načelom iz 120. člena Ustave.

Mnenje o osnutku Pravilnika o časovnih normativih za posamezne storitve in sklope dimnikarskih storitev in podrobnejši vsebini cenika ter višini potnih stroškov (številka zadeve 007-151/2017 z dne 26.4.2026):

Časovne normative so določili uradniki MOP-a na zelo enostaven način. Cenike iz časov koncesijskega sistema so preračunali v minute, namesto, da bi neka strokovna institucija opravila meritve potrebnih časov za izvajanje posameznih dimnikarskih storitev in izdelala normative. Birokratsko izdelani »časovni normativi« zagotavljajo dimnikarjem cene storitev iz časov koncesijskega sistema.

Posebej želimo opozoriti na dva primera iz Pravilnika o časovnih normativih:

Za prvi pregled kurilne naprave naj bi dimnikar potreboval 158 minut ali 2,633 ure. Cena tega pregleda naj bi bila 66,36 EUR. Kaj bo 2,633 ure pregledoval dimnikar, ki ni strokovnjak za tak pregled, saj nima ustreznega tehničnega in pravnega znanja, ni popolnoma jasno.

Vztrajamo, da se prvi pregled opravi skupaj s tehničnim prevzemom zgradbe ali v primeru zamenjave kurilne naprave. Ni dovoljeno opravljati prvih pregledov na napravah, ki so bile vgrajene v preteklosti v skladu s takratno zakonodajo. Take naprave je dovoljeno le evidentirati in lastnikom svetovati, da jih zamenjajo, pri tem pa bi morala država v skladu z Direktivo 2010/31/EU o energetski učinkovitosti zgradb sprejeti program zamenjave teh naprav in zamenjave stimulirati. Slovenija je na tem področju na formalni ravni izdelala nekaj študij, do danes pa ni izdelala operativnega programa zamenjave zastarelih naprav, kar bi bistveno prispevalo k kvalitetnejšemu ozračju, zdravju prebivalstva, zmanjšanju števila požarov in zmanjšanju porabe energentov.

Slovenija vztraja na rednih letnih pregledih malih kurilnih naprav, kar ne daje želenih rezultatov. Koristi takega pregledovanja imajo le dimnikarske družbe, ki imajo zagotovljeno delo in tudi državno določene cene. Od leta 2004, ko je Ropova vlada na zahtevo nekaterih vplivnih članov LDS uvedla monopolni koncesijski dimnikarski sistem, se je kvaliteta zraka v Sloveniji poslabšala, bistveno se je povečalo število dimniških požarov in tudi zdravje prebivalstva se je poslabšalo. Torej redni letni pregledi in meritve kurilnih naprav niso prispevale k uresničevanju ciljev dimnikarske zakonodaje

V sosednji Avstriji je dimnikarska služba učinkovita, saj skrbi za to, da so kurilne naprave redno oskrbovane. Redne meritve in pregledi v Avstriji niso predpisani.

V Nemčiji, ki je leta 2008 na zahtevo EU morala opustiti monopolni koncesijski sistem, delujejo dimnikarji na trgu podobno kot v Avstriji. Kontrolo nad kvaliteto opravljenega dela dimnikarjev in kontrolo nad kurilnimi napravami opravljajo posebej pooblaščeni in zaupanja vredni dimnikarski mojstri, ki jih za to delo pooblasti država in morajo v 7 letih dvakrat pregledati kurilne neprave.

V Angliji so dimnikarji na trgu in dimnikarska zbornica strogo kontrolira, da ne prihaja do nekvalitetnih storitev in nepravilnosti.

V skladu s Pravilnikom o časovnih normativih bo v Sloveniji moral dimnikar enkrat letno opraviti na kurilni napravi na tekoče gorivo redni pregled (20 min), čiščenje male kurilne naprave in dimnika (47 min), meritve emisij (34 min) in nato še informirati lastnika (7 min), kar skupaj pomeni, da bo porabil 108 minut ali 1,80 ure, kar pri ceni ure 25,20 EUR znese 45,36 EUR. Danes je bil dimnikar v kurilnici do 30 minut ali 0,50 ure in je izstavil račun 45.14 EUR.

Posebej je zanimiva primerjava med čiščenjem male kurilne naprave na tekoče gorivo, za kar je predvidenih 44 minut in čiščenjem naprave na trdna goriva, za kar je predvideno manj časa – le 36 minut. Glede na dejstvo, da je zasajanost pri napravah na trdna goriva večja, da gre za odstranjevanje pepela in posege v razne prekate kurilne naprave, bi bilo verjetno pričakovati, da bo časovni normativ za trdna goriva večji kot v primeru naprave na tekoča goriva.

Iz objavljenega gradiva ni razvidno, če bo Slovenija uvedla tudi »dodatne dimnikarske storitve« (meritve emisij iz kurilnih naprav na trdna goriva)? Bodo te meritve izvajali »strokovnjaki in podporniki« določene politične stranke, ki so po naročilu te stranke izdelali Protokol za uporabo merilne metode za izvajanje meritev emisij prašnih delcev na vgrajenih malih kurilnih napravah na trdna goriva. MOP je »študijo« plačal 15.840 EUR + DDV! Da Protokol »ne ustreza merilom znanstvenega dela in ni sprejemljiv« je 16 mesecev po plačilu »študije« javno potrdila direktorica direktorata za okolje, vendar ni zahtevala ali predlagala ministrici vračila denarja! Policija je zadevo raziskala in podala poročilo na tožilstvo!

Dimnikarski »tajkuni« še vedno držijo v »šahu« uradništvo na MOP-u. Dokaz je zadnji primer, ko je direktorica direktorata za okolje na pobudo sekcije dimnikarjev pri GZS (predsednik Simon Dovrtel) takoj poslala ministrstvu za finance pobudo, da se DDV za dimnikarske storitve zniža na 9,5 %, kar pomeni, da bi se v proračun nateklo manj davkov. Zakaj taka pobuda visoke državne uradnice? Nekateri dimnikarji so odšli na »svoje« in sedaj delajo kot samostojni podjetniki. Oproščeni so plačila DDV do določenega zneska, zato so začeli reklamirati nižje cene (do 25 %). Postali so cenovno preveč konkurenčni »velikim«, ki so doslej diktirali »dimnikarsko politiko«!

Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. maja 2003 v 3. točki določa, »učinkovito sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev omogoča, da javnost izrazi, nosilec odločitev pa se zaveda mnenj in skrbi, ki so v zvezi s temi odločitvami, ter tako poveča odgovornost in transparentnost procesa odločanja in prispeva k zavesti javnosti o okoljskih vprašanjih in podpori sprejetim odločitvam«.

V civilnih iniciativah bomo podrobno proučili posamezne podzakonske predpise s področja dimnikarstva in bomo poslali v roku na MOP predloge pripomb in sprememb v upanju, da bo vsaj del naših stališč upoštevan, predvsem pa pričakujemo, da bo MOP odpravilo vse prekoračitve pooblastil, saj osnutek Uredbe samostojno posega in spreminja zakonsko materijo, kar je v nasprotju z legalitetnim načelom iz 120. člena Ustave.

2. maja 2017

VCP Dimnik: ZLAN: DCI Malečnik:

Matija Kramar, l.r. dr. Aleksander Pavšlar, l.r. Jože Škof, l.r.