DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

Sporočilo številka 29

KDO KROJI DIMNIKARSKO POLITIKO SLOVENIJI?

UVOD

Dimnikarska politika v Sloveniji je v rokah levice, ki jo je leta 2004 začrtala Vlada RS pod predsednikovanjem mag. Toneta Ropa (LDS). Vlada RS je »dimnikarska določila« uzakonila v Zakonu o varstvu okolja (Ur.L RS 41/04 z dne 22.4.2026), nato je sprejela Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav (Ur.L RS 128/04 z dne 30.11.2025) in zadnji dan vladavine še Uredbo (Ul.RS 129/04 z dne 3.12.2025).

Med tem časom, do sprejema zakonodaje, je bilo opravljeno lastninjenje nekaterih dimnikarskih podjetij in nastale so zasebne firme, ki so bile »lačne denarja«. Oglejmo si primer Ljubljane. Nekoč, v času rajnke države, je v Ljubljani obstajalo le eno Dimnikarsko podjetje Ljubljana, Linhartova 62.a. Podjetje je najprej delovalo v sklopu Ljubljanske komunale, kasneje pa se je osamosvojilo. Z nastankom samostojne države Slovenije so se v podjetju začeli boji za prevzem - lastninjenje - podjetja. Iz prejšnje družbene (nikogaršnje) lastnine je nastalo novo podjetje Dimnikarstvo Ljubljana, družba za dimnikarske storitve, d.o.o., Ljubljana, Linhartova 62.a, ki ga je ustanovil direktor. Kako slučajno. Nova družba je imela le delno spremenjeno ime, sedež pa je ostal v zgradbi, ki je bila prej last Dimnikarskega podjetja Ljubljana, kjer je bil zaposlen na odgovornem vodilnem delovnem mestu Milan Brezovec. Danes je direktorica podjetja Sabina Brkovič, imena Milana Brezovca na internetu v povezavi z Dimnikarstvom Ljubljana ni mogoče najti. So tudi zgradbo takrat olastninili? Je kdo ta primer lastninjenja pregledal? Je bilo ugotovljena kakšna nepravilnost? Je kdo odgovarjal? Premier Vlade RS dr. Janez Drnovšek (LDS) je moral gledati stran in ni ničesar slišal o nezakonitem lastninjenju v Sloveniji.

Drugi najodgovornejši vodilni delavec »pokojnega« Dimnikarstva Ljubljana je bil Miran Planinc. Njegov način lastninjenja je bil drugačen. Prevzel je določeno število dimnikarjev in ustanovil Energetski servis Ljubljana. So dimnikarji odnesli s sabo v novo firmo tudi kaj opreme? Je bilo to zabeleženo? Obstajajo reverzi? Nihče tega ne ve.

Poleg omenjenih so bili pomembni podporniki stranke LDS in zagovorniki nove ureditve številni drugi dimnikarji. Danes ima največ koncesij recimo Dimnikarstvo Eko Dim Dušana Krebla (kar 26), na drugem mestu je Dimnikarstvo Dovrtel (11), sledi ABD iz Murske Sobote Bojana Brenčiča (10), pa Dimnikarstvo Ane Jelančič – danes Snedim – (8), Dimnikarstvo Županek (5) in drugi.

Naveza politika – dimnikarji je začela uspešno delovati s pomočjo komisije za podeljevanje koncesij, uradništva na MOP-u in nekaterih zunanjih sodelavcev MOP-a.

SESTAVA KOMISIJE ZA PODELJEVANJE KONCESIJ

V 16. členu Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ul. RS 129/04 z dne 3.12.2004, v nadaljevanju Uredba) je določeno, da strokovno komisijo za ocenjevanje ponudb v postopku javnega razpisa za izbor koncesionarja imenuje Vlada RS.

Gre za komisijo, ki je imela odločilno besedo pri podeljevanju dimnikarskih koncesij. Sestavljalo jo je pet (5) članov, dva (2) člana je predlagal minister za okolje, enega (1) minister za obrambo, ter po enega (1) člana in nadomestnega člana sekcija dimnikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije in sekcija dimnikarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Poglejmo sestavo prve komisije:

Marijana Mali in Tatjana Colnar sta zastopali MOP

Aleš Zupan iz Uprave za zaščito in reševanje

Jože Kaplar (namestnik Bojan Brenčič) zastopa sekcijo dimnikarje pri OZS

Boris Trstenjak (namestnica Ana Jelančič) predstavlja sekcijo dimnikarjev pri GZS

Na prvi seji komisije 28.7.2026 je bila za predsednico izvoljena Marijana Mali. Na seji sta sodelovala tudi Uroš Škufca in mag. Bernarda Podlipnik kot predstavnika strokovnih služb MOP-a.

Sestav komisije se je leta 2010 zamenjal. Nekateri člani so bili razrešeni in imenovani so bili novi, tako je komisija delovala v naslednji sestavi:

Marjana Mali, Hinko Šolinc, Jasna Pfeifer, Anton Lepoša, namestnik Bojan Brenčič, Boris Trstenjak, namestnica Ana Jelančič

Vlada RS je še enkrat (3.3.2026) zamenjala sestavo komisije. Namesto Marjane Mali in Hinka Šolinca sta v komisijo prišla Bojan Dejak in Tina Plut, namesto Antona Lepoše je v komisiji Simon Dovrtel in namesto Bojana Brenčič je imenovan Primož Kukovec.

S spremembo Uredbe (Ul. RS 94/13 z dne 15.11.2025) je sestava komisije spremenjena. Število članov komisije je zmanjšano na tri (3), poleg tega pa v komisiji ni več dimnikarjev. To imenovanje je verjetno posledica dejstva, da je bil 8.11.2025 objavljeno določilo, ki ukinja koncesije 31.12.2025 (ZVO-1F, Ul. RS 92/2013).

Na osnovi spremenjene Uredbe je Vlada RS imenovala v komisijo: dr. Bredo Mulec, Alenko Kavčič in Aleša Jeraja. Komisijo so formalno zapustili dimnikarji.

PREVLADA DIMNIKARJEV V KOMISIJI DO LETA 2013

Komisija je bila do 16.1.2014, ko je Vlada RS imenovala zadnje tri (3) člane komisije, vseskozi »dimnikarska« komisija, saj sta od petih (5) dejansko bila v njej dva (2) člana iz vrst dimnikarjev, poleg tega pa so tudi nekateri ostali člani komisije ter zunanji sodelavci dejansko simpatizirali z dimnikarji.

Na seje komisije so bili vabljeni tudi predstavniki strokovnih služb MOP-a in nekateri zunanji sodelavci. V nadaljevanju bomo analizirali nekatere pojave, ki kažejo na to, da so nekateri »simpatizirali« z dimnikarji.

PREDSEDNICA KOMISIJE – TIHI DRUŽBENIK DIMNIKARJEV

Predsednica komisije za podeljevanje koncesij je skrbela za vodenje sej, poleg tega pa kot pravnica na ministrstvu tudi za pravočasno spreminjanje dimnikarskih predpisov. Z njenim vplivom je bila zanesljivo večkrat spremenjena Uredba. Spremembe, ki so bile objavljene 19.11.2025 v Uradnem listu RS in so omogočile, da so se koncesije prenesle brez razpisa s koncesionarja (odstopnika koncesije) na drugega izvajalca (prevzemnika koncesije).

Istočasno je v tej Uredbi iz leta 2007 zapisano, da prevzame nadzor nad delom dimnikarjev ministrstvo za okolje. Uradniki ministrstva, med njimi so tudi dimnikarji ali njihovi privrženci (na primer: Jože Kaplar je pred zaposlitvijo na MOP-u vodil dimnikarsko firmo v Ljubljani, komisijo za podeljevanje dimnikarskih koncesij je vodila visoka uradnica MOP-a Marijana Mali, v komisiji so sedeli celo dimnikarji) so tako dobili popolna pooblastila, da »urejajo« dimnikarske posle in se lahko prilagajajo željam dimnikarskih mogotcev.

Da bi preprečili izvajanje dimnikarskih storitev izvajalcu, ki ni imel podeljene koncesije v določenem dimnikarskem območju, so v Uredbo leta 2008 (Ul. RS 102/2008) vnesli člen, ki nalaga dimnikarski družbi in odgovorni osebi visoke kazni. V koncesijskih pogodbah je bilo namreč na osnovi ocen MOP-a in koncesionarjev zapisano število kurilnih naprav. V vseh pogodbah je ocenjeno število kurilnih naprav manjše od dejanskega števila. Razlike so v nekaterih primerih velike. Te »neevidentirane« naprave je moral nekdo čistiti in pregledovati. Koncesionar na »črno«, kar pomeni, da jih ni bilo potrebno prikazovati davčni službi in poročati v evidenco Evidim, lahko pa je te naprave čistil tudi drug dimnikar, ki sicer ni imel koncesije. Ta pa je bil dejansko konkurenca koncesionarju.

Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je 30. maja 2012 (št. 804-12/12-1/21) predlagal Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (predsednik odbora Židan je predlagal ministru Židanu), »...da prouči možnosti za liberalizacijo (delno sprostitev) posameznih storitev dimnikarske službe. Pri tem naj preveri, ali je mogoče znotraj obstoječega koncesijskega sistema dovoliti izvajanje posameznih dimnikarskih storitev na določenem dimnikarskem območju tudi tistim koncesionarjem, ki na tem dimnikarskem območju nimajo koncesije. Dodatno pa naj prouči možnost, da se na posameznem dimnikarskem območju podeli koncesija večjemu številu izvajalcev, s čimer bi bila zagotovljena večja konkurenčnost, hkrati pa bi imeli uporabniki možnost izbire izvajalca ob zagotovljeni regulirani ceni storitev...«.

JOŽE KAPLAR POSTANE POMEMBEN ODLOČEVALEC

Jože Kaplar, univ.dipl.ing.str., je bil zaposlen v dimnikarskem podjetju, se razšel z delodajalcem, nato ustanovil lastno dimnikarsko podjetje Eko dimnik v Grosuplju in ponujal dimnikarske storitve v Ljubljani (glej obvestilo iz leta 2006), postal predstavnik dimnikarjev v komisiji za podeljevanje koncesij in končno dobil zaposlitev na MOP-u.

Jože Kaplar je sedel na šestih (6) sejah komisije kot predstavnik sekcije dimnikarjev, na sedmi (7) seji, ki je bila 22.5.2007, pa je že evidentiran kot predstavnik strokovnih služb MOP-a, torej je tega dne že bil zaposlen na MOP-u. V zvezi z zaposlitvijo pa je zanimivo, da je 17.5.2026 MOP sporočil: »Javni natečaj za zasedbo prostega delovnega mesta podsekretarja v Sektorju za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v Direktoratu za evropske zadeve in investicije se je z izborom kandidata zaključil. Izbirni postopek je potekal na podlagi določitve meril in metode za preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov, s proučitvijo posredovane dokumentacije kandidatov ter razgovori, po vnaprej določenih standardih strokovne usposobljenosti. Na ta način je bil kot najbolj strokovno usposobljen izbran kandidat, ki je dosegel najvišje število točk«.

Izbrani kandidat je bil JOŽE KAPLAR, ki je še marca 2003 podpisoval obvestila uporabnikom dimnikarskih storitev v Ljubljani in jih obveščal, da na območju MO Ljubljana ni izvajalca dimnikarskih storitev s koncesijo. Le pet (5) dni po objavi razpisa je Jože Kaplar sedel na seji komisije za podeljevanje koncesij kot predstavnik MOP-a.

26.6.2026 je MOP prejel vlogo Eko dimnika (vlogo pošlje Kaplarjeva soproga), ki je navedel, da je zainteresiran za izvajanje dimnikarske službe na področju občine Ljubljana. 29.6.2026 (ekspresno 3 dni od prispetja vloge!) je Vlada RS izdala Sklep Eko dimniku: »Vlada Republike Slovenije je izdala začasno odločbo družbi EKO dimnik, d.o.o,, za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju v Mestni občini Ljubljana za področje Ljubljana ll. območje 2. četrtne skupnosti: Rožnik, Vič, Trnovo, Rudnik, Golovec, Moste, Jarše, Polje, Sostro (glej gradivo Ministrstva za okolje in prostor, št. 01403-2/2006 z dne 27.6.2026)«.

7.6.2026 je Vlada RS je izdala sporočilo za javnost in zapisala, da je izdala »odločbo o izbiri koncesionarjev za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (dimnikarska služba) na dimnikarskih območjih Ljubljana - Območje 1 in Ljubljana - Območje 2. Za koncesionarja za izvajanje dimnikarske službe za dimnikarsko območje LJUBLJANA - Območje 1: četrtne skupnosti: Šmarna gora, Šentvid, Posavje, Črnuče, Dravlje, Šiška, Bežigrad, Center se izbere Energetski servis ES d.o.o., Ljubljana. Za koncesionarja za dimnikarsko območje LJUBLJANA - Območje 2: četrtne skupnosti: Rožnik, Vič, Trnovo, Rudnik, Golovec, Moste, Jarše, Polje, Sostro pa se izbere Eko dimnik d.o.o., Grosuplje. Koncesiji se podelita za dobo osem let od sklenitve koncesijske pogodbe«.

UROŠ ŠKUFCA ZAPISNIČAR IN SVETOVALEC

Na prvih petih (5) sejah komisije za podeljevanje koncesij (Glej zapisnike komisije za podeljevanje koncesij) je sedel tudi Uroš Škufca kot predstavnik strokovnih služb MOP-a in je celo pisal zapisnike, a jih ni nikoli podpisal! Zatem nekaj časa gospoda ni na sejah in se pojavi na 11. seji 6.5.2026 med »ostalimi prisotnimi« skupaj z Boštjanom Ferkom. Ob obeh imenih je v oklepaju zapisano (Praetor). Kasneje Ferka ni več na sejah, je pa dokaj reden Uroš Škufca (Praetor).

Iz do sedaj zapisanega lahko ugotovimo, da je bil Uroš Škufca zaposlen na MOP-u, saj je celo pisal zapisnike sej komisije, zatem pa se pojavil na sejah komisije kot zunanji sodelavec in predstavnik firme Praetor, ki je bila ustanovljena 28.12.2025 kot družba z omejeno odgovornostjo. Dejavnost družbe je varno in gospodarno poslovanje in svetovanje. Ustanovitelj, zastopnik in izvršni direktor je vpisan Uroš Škufca, ustanovitelj, zastopnik in organizacijski direktor pa Ivan Bohnec.

V času službovanja na MOP-u je Uroš Škufca torej že bil lastnik in vodilni v firmi Praetor, zato se postavlja vprašanje zakonitosti pridobivanja svetovalnega posla Praetorja na MOP-u?

Podjetje Praetor, d.o.o., v lasti gospoda Škufce in Bohneca, je torej svetovalo komisiji za izbiro koncesionarjev, v kateri so bili dejansko večinsko zastopani dimnikarji, od MOP-a je prejelo 380.916,64 EUR, sicer pa iz naslova države skupaj 2,381.156 EUR (glej Supervizor).

O Urošu Škufci lahko najdemo na internetu veliko zapisanega. Danes je eden pomembnejših pravnih strokovnjakov v Sloveniji, zato ne čudi, da je predsednik Pravniškega društva Ljubljana. Poglejmo nekatere zapise na internetu.

Magistrsko delo »Elektronsko poslovanje na področju javnih naročil« (junij 2002) je zagovarjal na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

Predhodnik današnjega Pravniškega društva Ljubljana, Društvo pravnikov v gospodarstvu Ljubljana, je začel delovati pred 50 leti. Sedanji predsednik Uroš Škufca je v uvodnem nagovoru poudaril, da je 50. obletnica visok jubilej za delovanje vsake organizacije, posebej prostovoljne, kot je društvo. Poleg druženja pa se člani društva na vsakem srečanju soočajo z eno od aktualnih pravnih tematik, izmenjujejo mnenja in na ta način dajejo svoj doprinos k razvoju pravne stroke v Sloveniji, je dodal Škufca. (sta)

Na konferenci o gradbeništvu (29.11.2025) je Mag. Uroš Škufca (Praetor d.o.o.) predstavil možnosti implementacije enotnih popisov v Slovenski pravni red ter osnutek standardne gradbene pogodbe.

Med pregledovanjem dokumentacije smo ugotovili tudi, da je naročnik za javno naročilo uporabil oziroma kopiral kar obrazce podjetja Praetor. Uroš Škufca, direktor Praetorja, je to potrdil. "Sprva smo prek odvetnika zahtevali umik dokumentacije, a ko smo ugotovili, da gre za društvo, smo jih le opozorili," je sklenil Škufca.

SVETOVALEC RAJKO PIRNAT

Dr. Rajko Pirnat se prvič pojavi na 2. seji komisije, ki je bila 29.8.2006. Na dnevnem redu je bilo pomembno vprašanje, kaj mora vsebovati razpis za dimnikarske koncesije. Navzoči so se poenotili, »da velja eno območje ena vloga, število kurilnih naprav se zaokroži na 100, en kader se lahko pojavi v 100% zaposlitve, merila se uravnotežijo glede na degresijo izobrazbe in uskladijo z asociacijami zbornic«.

Dr. Rajko Pirnat je postal redni svetovalec MOP-a in se je velikokrat tudi izpostavil. Kot primer navedimo obdobje v začetku leta 2015, ko je skupaj s še nekaterimi »svetovalci« zagovarjal dosedanji koncesijski sistem na posvetu v Moravskih Toplicah, na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, na javni seji odbora Državnega zbora, itd.

Dr. Rajko Pirnat je najprej svetoval komisiji, kasneje pa se pojavi še večkrat kot svetovalec MOP-a. Seveda je svojo storitev vedno dobro zaračunal. Pirnatov Inštitut za javno upravo pri PF je prejel od MOP-a 1,165.468,78 EUR, skupni znesek iz naslova države je bistveno večji (preko 7,000.000 EUR).

Dobro pa so bili poplačani tudi nekateri drugi »svetovalci« MOP-a. Praetor smo že omenili. Mencingerjev Ekonomski inštitut pri PF, Jože Mencingar je tudi svetoval v Moravskih Toplicah, je prejel od MOP-a 837.597 EUR. Ekoenergetika-Dimnikarstvo Ivana Kukovca 290.753 EUR (vir Supervizor, to so samo nekateri primeri, izplačil iz naslova MOP je ogromno).

POVZETEK

Nesporno je, da je dimnikarski loby sestavljen iz dimnikarskih veljakov, uradništva na MOP-u in določenih političnih opcij na levici. Ker je trenutna Vlada RS sestavljena iz treh levo usmerjenih političnih strank, je razumljivo, da si nekateri (DESUS-ova ministrica, SD-jeva direktorica direktorata, nekateri vidni člani SMC in drugi) prizadevajo, da bi imeli dimnikarji še naprej državno zagotovljeno delo, državno regulirane cene, prisilo nad lastniki kurilnih naprav, itd.

Vsakokratne volitve nekaj stanejo, zato je pomembno imeti zaveznike in predvsem donatorje. Bo predsedniku Cerarju uspelo »razbiti« dimnikarski loby in postaviti dimnikarje na trg, kamor dejansko sodijo? Čas bo pokazal ali je Cerar dovolj močan ali so močnejši lobisti!

November 2015

VCP Dimnik in DCI Malečnik