DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

PREDLOG IZBOLJŠAV – AMANDMAJI NA ZAKON O DIMNIKARSKIH STORITVAH

LICENČNI SISTEM

Predlagatelj

DCI Malečnik in

VCP Dimnik

VCP Dimnik – enota Posavje

Predlog spremembe predlagane določbe

Utemeljitev

1. člen (2)

V (2) se naj črta beseda » pregledovanje in meritve dimnih plinov«

Dimnikarji niso usposobljeni in nimajo licenc od proizvajalcev plinskih kurilnih naprav, kurilnih naprav na tekoče gorivo in mehaniziranih kurilnih naprav na trdo gorivo, da bi lahko posegali in pregledovali te naprave. To lahko opravlja samo serviser, ki je pooblaščena oseba s strani proizvajalca kurilne naprave.

Dimnikarske storitve so v 2. odstavku napačno opredeljene. Čiščenje malih kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav ter odstranjevanje katranskih oblog so dimnikarske storitve, ki jih dimnikarji lahko izvajajo na trgu brez zakona o dimnikarskih storitvah. Pregledovanje in meritve dimnih plinov pa sodijo v posebno službo kontrole malih kurilnih in dimovodnih naprav, ki jih v imenu države lahko izvaja inšpekcijska služba ali pooblaščenec s strani države. Torej gre v tem primeru za udejanjanje javnega interesa. Kako lahko ista oseba dela na trgu in izvaja javno službo? Gre za konflikt interesov!

Določanje obveznosti lastnikov malih kurilnih naprav ne more biti v pristojnosti države, saj gre za zasebno lastnino, ki jo varuje Ustava RS (67. člen).

Poglejmo, kaj je o tem členu zapisala Pravna služba Vlade RS dne 8.10.2025 (št. 354-39/2015/4). »Kot je navedeno v uvodnem delu mnenja, je osnovno vprašanje, ki se pojavlja ob predlogu zakona, kako se opravljajo dimnikarske storitve (iz predloga zakona namreč to ni razvidno). V 2. členu je navedeno, da je namen zakona z učinkovitim izvajanjem dimnikarskih storitev zagotavljati javni interes. Ugotavljamo torej, da je namen dimnikarskih storitev zagotavljanje javnega interesa, vendar se javne službe ne ustanavlja, pač pa se izvajanje teh storitev prepušča trgu, ki pa se, kot sledi iz predloga zakona, omejujejo in regulirajo. Slednje pa pomeni tudi poseg v svobodo gospodarske pobude. Iz predloga zakona je razbrati, da bo postala dimnikarska dejavnost pridobitna dejavnost v javnem interesu. Jasno pa ni niti, čigava je obveznost čiščenja dimnikov«.

2. člen

Dodati je potrebno kazalce- idikatorje za spremljanje zastavljenih ciljev.

Vsak zastavljen cilj je potrebno spremljati z nekim kazalcem-indikatorjem, sicer to ni cilj, ampak neka nepotrebna izmišljotina.

Nadaljnje določbe tega zakona ne sledijo zastavljenemu cilju: izboljšanja varstva okolja, varstva javnega zdravja, požarne varnosti in energetske učinkovitosti malih kurilnih naprav, temveč se v nadaljevanju sprevržejo v zagotovitev zaslužka dimnikarskim družbam, pa tudi, če po obstoječi zakonodaji nimajo potrebne izobrazbe in usposobljenosti, (pregledi in meritve emisij).

3. člen

Celotno 7. točko je potrebno črtati

Dimnikar nima formalne in strokovne izobrazbe, da bi lahko opravljal prve preglede. Po zakonu o gradnji objektov lahko nadzor nad gradnjo in vgrajeno opremo opravlja strokovnjak z višjo stopnjo izobrazbe in strokovnim izpitom od projektanta.

5. člen

Črtati je potrebno besede: "dimnikarskih storitev in jih nadomestiti z besedami: »uporabnik malih kurilnih naprav«. Ravno tako je potrebno črtati drugi del stavka: »skladno s tem zakonom" in namesto tega dodati besedilo " po lastni presoji in potrebi"

Lastnikom malih kurilnih naprav mora biti omogočena nepogojna izbira, kar bi bilo v skladu z Ustavnim zakonom 33. členom, ki govori, da z zasebno lastnino lahko razpolaga, le lastnik in ne država.

Poleg tega pa iz dikcije zakona ni jasno, ali bo tudi v prihodnje dimnikarska družba obveščala uporabnika o terminih opravljanja storitev. To bi pomenilo, da uporabnik dimnikarskih storitev ne bo mogel izbrati svojega termina in bo moral dovoliti izvajanje dimnikarskih storitev le v okviru predlaganih terminov. Ali ni določitev termina stvar dogovora med strankama?

7. člen

11. točko je potrebno v celoti črtati

V 17. točki je potrebno določiti rok za izdajo " predpisa"

V 18. točki je potrebno dodati obliko, kako bodo obveščeni tisti lastniki malih kurilnih naprav, ki nimajo interneta.

To je nepotrebna formulacija, ker je s tem zakonom določeno kdo lahko opravlja dimnikarske storitve in na osnovi česa lahko pridobi dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev.

Zakon in dimnikarska dejavnost se ne more izvajati preden se določi osnovna oprema za opravljanje dimnikih dejavnosti, niti ni mogoče zaprositi za " Dovoljenje"

Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo seznam dimnikarskih družb objaviti tudi v lokalnih časopisih, da bi bilo bolje dostopno vsem uporabnikom dimnikarskih storitev. Tudi na ta način ni zagotovljeno, da bodo vsi lastniki malih kurilnih naprav obveščeni. Pravilno bi bilo, da je obveščen vsak lastnik kurilne naprave osebno z pismenim obvestilom.

V 7. členu gre za več nejasnosti.

V točki (2) je našteta potrebna oprema dimnikarske družbe, ni pa navedeno, da potrebuje ustrezne davčne blagajne za izstavljanje računov.

V točki (4) je navedena minimalna zavarovalna vsota. Ob morebitnem požaru, ki bi bil posledica opravljanja dimnikarskih storitev (taki primeri so znani iz preteklosti), gre za bistveno večjo škodo, saj lahko pogori celoten stanovanjski objekt. Kdo bo v tem primeru prevzel odgovornost in izplačal škodo nad 42.000 EUR? Država, ki prevzema odgovornost za dimnikarsko službo?

8. člen

V drugem odstavku na koncu stavka je beseda " pristojna inšpekcija" potrebno zamenjati z imenom konkretne inšpekcije

Izza 4. Odstavka je potrebno dodati novi odstavek: »Če je dimnikarska družba pravo močno obsojena zaradi nevestnega opravljanja svojega poklica ali zlorabe obračunavanja storitev«.

To je zelo nedorečeno stanje in se bo v praksi dogajalo, da nobena inšpekcija ne bo za to odgovorna.

Dosedanje izkušnje ( primer Županek) so pokazale,da MOP kljub pravo močni obsodbi za malomarno opravljanje poklica (zastrupitev 4 oseb) nima pravne osnove za odvzem koncesije in prepoved opravljanja poklica za določeno obdobje.

V 8. členu je opredeljen odvzem dovoljenja in izbris iz evidence dimnikarske družbe. Poleg naštetega, bi morali navesti tudi vse najpogostejše kršitve, ki so se pojavljale v dosedanji praksi in so lahko vzrok za odvzem dovoljenja in izbris iz evidence. Nespoštovanje pošiljanja podatkov v EviDim, goljufanje lastnikov malih kurilnih naprav, napačno izstavljanje ali sploh ne izstavljanje računov za opravljene storitve in podobno.

9. člen

K točki 1 je potrebno dodati besedilo: » je serviser za oljne in plinske male kurilne naprave in mehanizirane kurilne naprave na trda goriva«.

6. točko je potrebno enako dopolniti, kot v 7. členu, točka 18

V naštete kurilne naprave sme posegati le pooblaščena oseba- serviser proizvajalca kurilne naprave, zato je nujno, da pridobi tudi licenco za čiščenje dimnih površin. Serviser je bolje usposobljen za pregledovanje in vzdrževanje kurilnih naprav, kakor dimnikar.

Enako kot v 7 členu v točki 18.

2) Upravna enota podeli licenco za izvajanje dimnikarskih storitev osebi, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da je opravila izobraževanje po predpisanem programu za pridobitev ustrezne izobrazbe ali kvalifikacije (dimnikar, dimnikarski mojster, okoljevarstveni tehnik ali najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri in za slednjo eno leto delovnih izkušenj na področju dimnikarstva), kar izkaže s potrdilom o opravljenem izobraževanju;

2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter premoženje in kaznivega dejanja nasilništva, sodba pa ni bila izbrisana.

3. je opravila strokovni izpit iz 20. člena tega zakona.

10 .člen

V točki (11) je potrebno črtati besede. " vsebino vloge za pridobitev licence, vsebino...-+

Besedilo v tej točki naj se bi glasilo:" Minister za okolje in prostor podrobneje predpiše obliko in ceno dimnikarske izkaznice".

Popolnoma odveč je, da minister določa vsebino vloge, ter vsebino izkaznice, saj je to že določeno v 5. In 9. točki tega člena.

11. člen

V točki (3) je potrebno dodati še eno alinejo: -je pravo močno obsojen zaradi, ne vestnega opravljanja dimnikarskih storitev in zlorabe cenika

V praksi se dogaja, da je določene kršitve potrebno dokazovati na sodišču in je potrebno predvideti tudi to možnost.

13. člen

V (1) točki je potrebno spremeniti vsebino, ki se naj glasi:" Dimnikar izvaja čiščenje dimnikov, z njimi povezanih dimovodov, dovodov zraka v kurilnico in prezračevanja kurilnic.

5. Točko je potrebno v celoti črtati.

Ravno tako je v celoti potrebno črtati (7)točko

V 8. točki je potrebno dodati rok v katerem času je navedeno vsebino potrebno izdelati.

V 13. členu so napačno opredeljene dimnikarske storitve. Dejansko je pod alinejo 2 in 4 opredeljeno dimnikarsko delo, torej tisto, ki ga država prepušča trgu storitev, pod 1 in 3 pa so storitve, ki sodijo v pristojnost javne državne službe, oziroma inšpekcijske službe. S pregledovanjem in meritvami emisij posega država v zasebno lastnino. Dimnikarska družba zato ne more opravljati obojega, saj izvajalec nikoli ne more biti uspešen kontrolor storitev, ki jih sam opravlja.

Dimnikar niti slučajno nima potrebnega znanja, da bi lahko uporabniku dimnikarskih storitev svetoval ali ocenjeval energetsko učinkovitost malih kurilnih naprav, potrebno vzdrževanje , uporabo ali izbiro za substitucijo. To so naloge, ki jih lahko opravljajo, le pooblaščeni serviserji in energetski svetovalci.

Dimnikar v osnovi nima formalne izobrazbe, da bi lahko preverjal skladnost s predpisi vgradnjo malih kurilnih naprav in ostale opreme. Po zakonu o gradnji objektov lahko tak nadzor opravi, le strokovna oseba z visoko šolsko izobrazbo in ustreznim strokovnim izpitom. Naštete naloge v tej točki so izključno v pristojnosti požarnih inšpektorjev. Problem predlagatelja zakona je, da ne pozna tehničnih predpisov in dimnikarjem nalaga naloge za katere niti slučajno niso usposobljeni. Male kurilne naprave so že pregledane pri proizvajalcu, ki mora pred dajanjem izdelka na trg podati izjavo o skladnosti izdelka in certifikat. Nadalje je potrebno le vzdrževanje po navodilih proizvajalca kurilne naprave.

Dosedanja ureditev je predpisovala določeno število storitev/leto. Kako bo to urejeno v prihodnje, ni znano, ker zakonu niso priloženi podzakonski predpisi. To je velika pomanjkljivost in ne odgovornost predlagatelja te zakonodaje, da bistvene predpise, ki se nanašajo na izvajanje dimnikarskih storitev ni izdelala istočasno s tem zakonom, zaradi česar je zakon v celoti ne dorečen.

14. člen

V celoti je potrebno črtati (1)točko tega člena.

V (2) točki je potrebno izpustiti besede : " male kurilne naprave"

V točki (3) je na koncu besedila potrebno določiti rok

Velja enaka utemeljitev, kot za točko (7) 13. člena

Dimnikar ni usposobljen strokovnjak, ki bi lahko ugotavljal osnovne zahteve za male kurilne naprave

Velja enaka utemeljitev, kot za 8. točko 13. člena

IV. Poglavje

18. člen

Potrebno je zamenjati naslov poglavja, ki se naj glasi: " OBVEZNOSTI UPORABNIKA MALIH KURILNIH NAPRAV "

Podnaslov 18. člena je potrebno spremeniti in sicer: ( uporabnik kurilnih naprav)

Pod točko (1) je potrebno besede:" Uporabnik dimnikarskih storitev mora" zamenjati z besedami: "Uporabnik kurilnih naprav mora"

Pod točko "1." Na koncu stavka je potrebno dodati besede: "požarnemu inšpektorju".

2. točko je potrebno v celoti izbrisati in jo preimenovati: »organizirati vpis male kurilne naprave v register malih kurilnih naprav pri Ministrstvu za okolje in prostor«.

3. točko besedila je potrebno v celoti izbrisati in nadomestiti z besedilom:" uporabnik kurilne naprave mora vestno in odgovorno skrbeti, da je kurilna naprava redno servisirana po navodilu proizvajalca kurilne naprave in tehničnimi predpisi, ki jih določi stroka.

4. točka se črta in nadomesti z novo vsebino: "redno kontrolirati zasajanost dimnih površin v skladu s tehničnimi predpisi. V kolikor je obloga večja od predpisane mora dimne površine očistiti ali to naročiti dimnikarski družbi.

5. točko je potrebno nadomestiti z besedilom:" organizirati prvi pregled

pred začetkom obratovanja nove kurilne naprave, po rekonstrukciji ali po daljši prekinitvi delovanja kurilne naprave za več kot 3 leta.

Pod(2) naj se celotno besedilo črta in nadomesti z novim besedilom:" Lastnik kurilne naprave lahko v primeru, da se njegova kurilna naprava dejansko ne uporablja, s tem pisno seznani Ministrstvo za okolje in prostor. Lastnik kurilne naprave pred začetkom uporabe te naprave organizira prvi pregled v skladu z 4. točko tega člena.

Obveznosti glede izboljšanja varstva okolja, javnega zdravja, požarne varnosti, varstva premoženja in energetske učinkovitosti (javni interes) je potrebno prenesti konkretno na lastnike kurilnih naprav.

Enaka utemeljitev kot v 13. členu točka (7)

Podatke o napravi bi moral evidentirati tisti, ki opravlja prvi pregled, to je lahko le požarni inšpektor. Druga možnost je, da to stori lastnik kurilne naprave ali prodajalec pri prodaji kurilne naprave.

Odgovornost za varno in racionalno obratovanje kurilnih naprav se mora neposredno prenesti na lastnika kurilne naprave.

Vse potrebno je zajeto v 3. točki. To je zelo pomembna zadeva, saj se odgovornost za kurilno napravo mora prenesti na uporabnika kurilne naprave.

Odgovornost za varno in racionalno obratovanje kurilnih naprav se mora neposredno prenesti na lastnika kurilne naprave.

Dimnikarske družbe je potrebno razbremeniti administrativnega dela.

V 18. členu so v osmih alinejah navedene obveznosti uporabnika dimnikarskih storitev. Ker je uvodoma zapisano »Uporabnik dimnikarskih storitev mora:...«, so tu dejansko naštete le obveznosti uporabnika. Ker so kurilne naprave v veliki večini v zasebni lasti, bi kazalo v zakonu opredeliti tudi pravice lastnikov kurilnih naprav.

Zakon torej v nobeni točki ne daje niti ene same pravice uporabniku, kar zanesljivo ni v skladu z pravno ureditvijo in Ustavo RS.

19. člen

V točki (1) je potrebno besede: "uporabnik dimnikarskih storitev "nadomestiti z bedami: " lastnik kurilne naprave".

V (2) točki je potrebno izza besede: "cene" dodati besedo: " ure"in črtati besedo: " normativnega"

V (5) točki je potrebno izza besede: " ceno" dodati besedo: "ure"

Točka (7 ) se v celoti črta

V kolikor se zgornji amandmaji ne sprejmejo, potem je v ta člen potrebno dodati dikcijo, kdo in na kakšen način bodo določeni normativi časa.

Dimnikarske storitve je nujno potrebno obračunavati po dejansko vloženem času in predvideni urni postavki. S tem bo preprečena vsaka zloraba v škodo lastnika kurilne naprave, kar je bilo v koncesijskem sistemu največji predmet spora. Kurilne naprave se med seboj zelo razlikujejo po konstrukciji po velikosti dimnih površin in dostopnosti teh površin, zato je edino pravično da se dimnikarske storitve obračunavajo po dejansko vloženem času in urni postavki. S predlaganim načinom obračuna se bodo bistveno izboljšala kakovost dimnikarskih uslug, saj dimnikarji ne bodo obremenjeni z normativom časa, temveč bodo pri uporabniku dimnikarskih storitev bolj temeljito opravljali svoje poslanstvo. Nemogoče je pričakovati, da bi ministrstvo z štoparico v roki določevalo normative časa tako kot se to praviloma dela. Z predlaganim načinom obračuna bo preprečena vsaka možnost podražitev dimnikarskih uslug, kar je edini možni razlog za uvedbo normativa časa.

V 19. členu je predvideno oblikovanje cene dimnikarskih storitev. Poseganje države v cene ni dopustno, če se dimnikarske storitve prepuščajo trgu storitev. Zakon določa, da ni več monopolnega položaja dimnikarskih storitev, torej gre za trg storitev. V tem primeru bi bilo morda dopustno le določiti urno postavko dimnikarskih storitev, ki bi se gibala okoli 20,00 evrov/uro, kar bi bilo primerljivo z urnimi postavkami ostalih obrtnih dejavnosti.

V drugi alineji piše: (2) Znesek se oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in normativnega števila časovnih enot dela dimnikarskih storitev. Ta dikcija ni sprejemljiva, saj uporabnik ne more preveriti tako oblikovane cene, ker ne pozna elementov cene. Tudi država ni sposobna postaviti »normativnega števila časovnih enot«. Tak način bo povzročil zmedo, ki jo bodo dimnikarji izkoriščali in bodo cene navijali. Že sedanji sistem, ki je imel točno določene cene za določene storitve, je povzročil številne napake pri obračunavanju storitev.

V tretji alineji je predvideno, da se v »znesek iz prejšnjega odstavka vključuje tudi potne stroške, kadar je uporabnik od sedeža dimnikarske družbe oddaljen 25 km ali manj. Kadar je uporabnik oddaljen več kot 25 km od sedeža dimnikarske družbe, se znesku iz drugega odstavka lahko prištejejo potni stroški, ki niso vključeni v ceno storitve iz prvega stavka tega odstavka«. To določilo absolutno ni sprejemljivo. Prvič zaradi tega, ker naj bi dimnikarske družbe delovale na celotnem območju Slovenije, s tem določilom pa se favorizira družba, ki je najbližja uporabniku. Drugič pa je potrebno vedeti, da ni nujno, da prihajajo dimnikarji na delo s sedeža družbe, saj lahko stanujejo in živijo v krajih, kjer delo dejansko opravljajo. Zakaj bi moral dimnikar, ki živi v kraju opravljanja dela, zaračunavati potne stroške za družbo?

Iz dosedanje prakse je zanimivo tudi dejstvo, da je prvi pregled država ovrednotila bistveno previsoko v primerjavi z rednimi dimnikarskimi storitvami.

S predlagano dikcijo člena obstaja utemeljen sum, da je namen predlaganega obračuna namenjen izključno podražitvi dimnikarskih storitev in nerazumevanju obračuna.

20. člen

V (4) točki je potrebno besedo; " o udeležbi " zamenjati z besedo:

"o uspešnem preizkusu znanja"

Vsako izobraževanje je smiselno le,če udeleženec izobraževanja s preizkusom znanja pridobljenega na izobraževanju dokaže, da je izobraževanje za njega bilo učinkovito. Po napisani dikciji lahko izobraževanje prespi.

21. člen

VII. Evidence

Predlagamo, da se evidence o kurilnih napravah in vzdrževalnih posegih na njih nadomesti s servisno knjižico.

Ministrstvo si nalaga številne nepotrebne evidence, poleg tega pa je doslej dokazalo, da ni sposobno varovati podatkov v skladu z zakonodajo. Potrebno je upoštevati javnofinančne omejitve države, ki se bodo v prihodnosti kvečjemu zaostrovale, zato je popolnoma nesprejemljivo širjenje evidenc in s tem dodatno zaposlovanje v inšpekcijskih službah. Na tej točki se nazorno potrjuje, da so sestavljavci zakona napačno razumeli temeljni razlog, zaradi katerega je država prisiljena v reformo ureditve dimnikarske službe. Kar potrebujemo danes, ni sistem, ki deluje na principu represije, totalnega nadzora in inšpekcij, podprtih z vseobsegajočimi evidencami, ki bodo tako kot vedno pomanjkljive in neažurne, temveč sistem, ki bo zmanjševal potrebo po inšpekcijskem nadzoru in evidencah, t. j. sistem, ki bo primarno slonel na običajnih tržnih odnosih povpraševanja in ponudbe z minimalnimi javnopravnimi omejitvami, prepovedmi in zapovedmi tedaj, ko je izkazana konkretna nevarnost za zdravje, premoženje in okolje«.

Zakon preveč poudarja pomen vodenja raznih evidenc, ki so nekoristne in ničemur ne služijo. Praktično bi bilo veliko koristneje, da ima vsaka mala kurilna naprava servisno knjižico, v katero bi se vpisovala obvezna vzdrževalna dela, med katere sodi tudi čiščenje dimnikov. Knjižico bi hranil lastnik kurilne naprave in bi jo moral pokazati požarnemu inšpektorju ob periodičnih ali izrednih pregledih ( predlog na vsakih 6 let), da bi lahko ocenil ali je naprava ustrezno vzdrževana. Ravno tako bi prve preglede moral opravljati požarni inšpektor.

Vse druge evidence so neproduktivne in nepotrebne.

V večini Evropskih držav, kjer na primer sploh ne poznajo tržne inšpekcije, opravlja nadzor nad delom dimnikarjev in uporabnikov požarna inšpekcija, ki občasno pregleduje naprave glede na oceno požarne ogroženosti.

26. člen

V (1) točki je na koncu odstavka potrebno črtati besedo: "gradbenih"

V (3) točki je potrebno izza besede: "proizvajalca" na koncu stavka dodati besedilo:"projektu in tehničnimi predpisi".

Zakonodajalec se končno spomni tudi proizvajalca kurilne naprave in se opira na proizvajalčeva navodila, ki pa jih pri vzdrževanju kurilnih naprav povsem zanemarja in dovoljuje posege v njih dimnikarjem brez potrebnega usposabljanja in licence.

V 26. členu so postavljene zahteve za male kurilne naprave. V 3. alineji piše: » Postavitev in obratovanje malih kurilnih naprav se morata izvajati po navodilih proizvajalca«. Ali sme dimnikar v garancijskem roku posegati v kurilno napravo?

29. člen

V celoti je potrebno črtati točko (1), 1. , 2., in 3. ki se nanašajo na kaznovanje(represijo). Nadomestiti jo je potrebno s stimulacijo npr, če se uporabnik kurilne naprave pred začetkom kurilne sezone izkaže, da je svojo kurilno napravo servisiral ( sem sodi tudi čiščenje dimnih površin), izmeril emisijo dimnih plinov, ki so v mejnih vrednostih, bi lahko bil oproščen ekoloških dajatev pri nabavi energenta za prihajajočo kurilno sezono.

Za izboljšanje javnega interesa je stimulativen način za dosego nekih ciljev veliko bolj učinkovit kot represija. Represivno je potrebno ukrepati samo v primeru, ko nastane zaradi neizvajanja predpisanih ukrepov, posledica ali škoda.

32. člen

32. člen je potrebno v celoti črtati

Dikcija člena je popolnoma ne jasna, saj ni navedeno kdaj nastopijo pogoji za hitri postopek, za katere prekrške se sme izreči globa, kdo jo sme izreči in kakšen je postopek?

Velja za celoten zakon

Besedo: " uporabnik dimnikarskih storitev" je potrebno nadomestiti z besedo: "uporabnik kurilne naprave"

Ta definicija bolj konkretno določa odgovornost ali prevzem aktivnost, oziroma določila.

V prehodnih določbah (29., 30., 31. člen) predvideva zakon, kako naj bi potekalo dimnikarsko delo v času, ko zakon še ne bo »popoln«, saj ne bo imel vseh podzakonskih aktov, ki jih mora šele izdati Vlada ali minister. Zakon tudi predvideva, da v času uveljavitve zakona še ne bo delovalo dopolnilno usposabljanje za pridobitev licence, itd. Določa, da lahko do 31.12.2025 opravljajo dimnikarske storitve družbe ali posamezniki, ki imajo podaljšano koncesijsko pogodbo. Predpisuje »začasno« urno postavko storitev – 25,20 EUR brez DDV na uro in določa, da bo ministrstvo v treh dneh po sprejemu zakona obvestilo uporabnike, da si morajo izbrati dimnikarsko družbo. Obvestilo bo izvedeno tako, da bo objavljeno na spletni strani ministrstva.

Obveščanje uporabnikov preko spletne strani MOP-a ne more biti javno obveščanje, saj ni nujno, da imajo vsi uporabniki možnost dostopa do spleta.

GLAVNE POMANJKLJIVOSTI PREDLAGANE ZAKONODAJE SO:

Da ne sledi ciljem kako izboljšati varstvo okolja, varstvo javnega zdravja, varstvo pred požarom in energetske učinkovitosti malih kurilnih naprav, temveč je usmerjen k zagotovitvi dela in zaslužkarstva dimnikarskim družbam. Tako postane cilj sredstvo za zaslužkarstvo, kar je ne dopustno. K izboljšanju ciljev zakona lahko največ prispevajo uporabniki malih kurilnih naprav. V zakonu, pa so obravnavani, kot sredstvo za dimnikarsko zaslužkarstvo.

Da ne loči tržne dejavnosti( ometanje in čiščenje dimnikov in kurilnih naprav) od javnega interesa (pregledovanja in merjenja emisij kurilnih naprav). Pri tem omogoča dimnikarskim družbam dela za katera niso niti po osnovni formalni izobrazbi usposobljeni (pregledovanje malih kurilnih naprav in meritev emisij dimnih plinov) in bodo ta dela lahko opravljali že po sprejetju tega zakona in pred predvidenem dodatnim usposabljanjem. Postavlja se vprašanje čemu je potem potrebno dodatno usposabljanje. V praksi je to idealna situacija, da dimnikarske družbe to zaračunavajo, čeprav tega strokovno ne opravljajo ali sploh ne opravljajo in jim je prepuščeno, da sami sebe kontrolirajo, kar je nesprejemljivo in ne dopustno.

Da je še bolj zakompliciral način obračunavanja dimnikarskih storitev, ki omogoča na daljno zlorabo cenika v korist dimnikarskim družbam in omogoča prekrito podražitev teh uslug.

V zakonu ni predvideno kdo bo čisti bolj zahtevne kurilne naprave na plin, tekoče gorivo in mehanizirane kurilne naprav na trda goriva v katere sme posegati, le pooblaščena oseba s strani proizvajalca teh naprav.

V zakonu niso predloženi bistveni podzakonski akti zaradi česar je zakon nejasen in ne dorečen. Vladi dopušča široke možnosti za represije in možnosti manipulacije v škodo uporabnikov malih kurilnih naprav.

Zakon prekomerno posega v ustavno določene lastninske pravice in je bistveno zahtevnejši od Evropskih direktiv, ki v Direktivi EU 2010/31 v 14 členu predlaga da se:

kotle do 20 KW se ne pregleduje

kotle nad 20 KW se pregleduje samo v primeru, če se je ogrevalni sistem spremenil ali so se spremenile zahteve stavbe.

kotle nad 100 KW se pregleduje na vsake 3 leta

za plinske kotle nad 100KW se pregleduje na vsakih 4 leta

Predlagani zakon predvideva vsako letne preglede ne glede na moč male kurilne naprave in vrsto energenta, kar potrjuje dvom v dobronamernost zakonodajalca, da želi z zakonom izboljšati varstvo okolja, javno zdravje, požarno varnost, varstvo premoženja in energetsko učinkovitost malih kurilnih naprav, temveč mu je cilj zagotovitev dela in zaslužkarstva dimnikarskim družbam na račun uporabnikov malih kurilnih naprav.

Zakon povečuje stroške državnega proračuna, brez dokazane ekonomske učinkovitosti in pozitivnih vplivov na varstvo okolja in požarno varnost, javno zdravje, varstvo premoženja in energetske učinkovitosti malih kurilnih naprav.

Na osnovi vsega navedenega v Civilnih iniciativah ocenjujemo, da predlagani zakon o dimnikarskih storitvah ni primeren za na daljno obravnavo.