DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

DCI MALEČNIK IN VCP DIMNIK

Društvo civilna iniciativa Malečnik, Malečnik 7, 2229 Malečnik

Vseslovenska civilna pobuda Dimnik, Krallova 31, 8000 Novo mesto

VCP Dimnik - enota Posavje, Milavčeva 15, 8250 Brežice

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

21. avgusta 2017

SPOROČILO ZA JAVNOST

SLOVENIJA NA REPU SVETOVNIH DRŽAV PO EKONOMSKI SVOBODI

V Sloveniji velja nek čuden političen sistem. Mediji naj bi bili praviloma opozicija vsakokratni vladi (ne glede na politično razpoznavnost), vendar temu v Sloveniji ni tako. Državljani so seznanjeni le s tistimi informacijami, ki so v korist Vlade, torej mediji v Sloveniji ne opravljajo funkcijo opozicije. Veliko je primerov »lizanja« medijev z vladajočo politiko. Tokrat bomo opozorili na primer, ki kaže, da je Slovenija ena najmanj ekonomsko svobodnih držav na svetu (v Evropi je za nami le Grčija). O tem v večinskih levičarskih medijih ne boste našli napisanega nič.

Slovenija se je po indeksu ekonomske svobode za leto 2017 znova uvrstila med "večinsko nesvobodne države" in pristala na sramotnem 97. mestu, v primerjavi z lanskim letom pa je nazadovala za 1,4 odstotka in je tako druga najslabša država Evropske unije, takoj za Grčijo. Pred nami so poleg drugih države Burkina Faso, Kambodža in celo Bosna in Hercegovina.

Poročilo »Ekonomska svoboda sveta« meri stopnjo, do katere javne politike in institucije države podpirajo ekonomsko svobodo. Poročilo ocenjuje svobodno izbiro posameznika pri ekonomskih odločitvah in to, ali je zasebna lastnina zaščitena. Ali po domače povedano: ekonomska svoboda pomeni, koliko se država vmešava na področje gospodarstva, kako trden ima pravni sistem, ki varuje lastninske pravice, in kako je regulirana oziroma birokratizirana. Poleg tega vključuje še trdnost valute in svobodo mednarodne trgovine, skupno pa vključuje kar 42 kazalnikov. Rezultati letošnjega poročila se nanašajo na podatke iz druge polovice leta 2015 ter prve polovice leta 2016, ko je oblast v rokah že trdno obvladovala leva koalicija pod vodstvomÂÂ Mira Cerarja.

Analiza upošteva 42 kazalnikov. Med temi smo najslabše ocene prejeli za:

Vmešavanje politike v gospodarstvo. NLB kot bankomat politike je tipičen primer takega vmešavanja, zato si vladajoča politika prizadeva čim dlje zadržati banko v državni lasti.

Trdnost pravnega sistema je v Sloveniji na ničli. Kako si lahko razlagamo, da politika sprejema zakone »po naročilu« investitorjev (Magna, Drugi tir...) in v škodo zasebnih lastnikov zemljišč.

Varovanje lastninskih pravic je v Sloveniji dejansko na ničli. Na primeru zakona o dimnikarskih storitvah lahko ugotovimo, da lastniki kurilnih naprav nimajo nobenih pravic, saj država v njihovem imenu določa, kdaj mora dimnikar opraviti čiščenje naprav, poleg tega pa je država predpisala lastnikom še razne meritve in preglede, ki jih morajo lastniki plačevati, čeprav jih ne potrebujejo in tudi interesom države ne koristijo.

Birokratiziranost je eden osnovnih problemov države. V Sloveniji je prekop 20.000 predpisov, ki jih nihče ne pozna v podrobnosti. Tudi inšpekcije, ki bi morale delovati na osnovi teh predpisov in skrbeti za red v državi, se praviloma izgovarjajo, da ne morejo posegati, ker nimajo pooblastil. Torej ni dovolj predpisov.

Še posebno velik problem v Sloveniji je korupcija. V Sloveniji ne vlada predsednik Vlade RS, temveč omrežja, ki izčrpavajo državni proračun in neposredno državljane RS. Teh primerov je zelo veliko. O teh primerih vzporedne ekonomije je javno spregovoril Rado Pezdir v intervjuju na RTV SLO. Po intervjuju bi v normalni državi vsi organi pregona takoj začeli preiskave in pregon storilcev. V Sloveniji pa je popoln molk v politiki in medijih, torej v javnosti!

V analizi »Ekonoska analiza sveta« v nadaljevanju za Slovenijo piše, da je trgovina razmeroma svobodna, vendar so dobički iz nje precej šibki zaradi pomanjkanja napredka pri finančnih naložbah ter investicijah, ki so ključnega pomena za vzdrževanje odprtih trgov. Država se sooča s 7,7-odstotnim proračunskim deficitom.

Lestvico ekonomske svobode se letno pripravlja od leta 1996, ko je nastala na pobudo treh Nobelovih nagrajencev iz ekonomijeÂÂ Douglassa Northa,ÂÂ Garyja Beckerja inÂÂ Miltona Friedmana. Slednji je večkrat dejal, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi za politično, ter da je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva.

Bo Vlada RS obravnavala to analizo in sprejela morebitne ukrepe? Zanesljivo ne, saj bi bili lahko v škodo omrežij, ki to Vlado vzdržujejo pri življenju.

DCI Malečnik in VCP Dimnik