DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

DCI MALEČNIK IN VCP DIMNIK

Društvo civilna iniciativa Malečnik, Malečnik 7, 2229 Malečnik

Vseslovenska civilna pobuda Dimnik, Krallova 31, 8000 Novo mesto

VCP Dimnik - enota Posavje, Milavčeva 15, 8250 Brežice

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. http://www.dci-malecnik.si

NA JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA O DIMNIKARSKIH STORITVAH,

ki je bila v ponedeljek, 21. marca 2016, ob 18.00 uri v Mestni hiši v Brežicah

v organizaciji VCP Dimnika – enota Posavje

smo udeleženci sprejeli naslednje ugotovitve, predloge in zahteve:

Udeleženci ugotavljamo, da je bistvena novost predlaganega osnutka zakona le predlog, da se ukine monopolni položaj dimnikarskih družb, torej možna bi naj bila izbira dimnikarske družbe, večina rešitev pa je podobna sedanji veljavni ureditvi. Ministrstvo vztraja na zakonu, čeprav bi dimnikarji lahko opravljali dimnikarske storitve na trgu podobno kot vsi ostali obrtniki. Ugotavljamo, da gre za zahteven zakon, saj se na novo vzpostavlja sistem dimnikarskih storitev, določene rešitve predlaganega zakona pa so šele v začetni, idejni fazi oziroma fazi, ko se rešitve še išče. Ob razpravi o zakonu, bi morali biti priloženi vsi podzakonski akti, ki dejansko določajo vsebino zakona, zato bi predlagatelj moral nekompleten osnutek zakona umakniti iz javne obravnave. Rok javne obravnave ni pravilno določen, moral bi biti glede na pomembnost zakona vsaj 30 dni.

Zakon uvaja nekatere rešitve, ki niso v skladu z odločitvijo Državnega zbora RS, ki je novembra 2013 sprejel sklep, da se koncesijski sistem zaključi 31.12.2025 in od takrat naprej dimnikarska služba ni več obvezna javna gospodarska služba. Novi zakon predvideva, da bi bili dimnikarji delno na trgu, delno pa bi še vedno opravljali javno službo – razne preglede in meritve. Noben sistem ne deluje uspešno, kadar je izvajalec in kontrolor ista oseba.

Zakon ne spoštuje zasebne lastnine, ki jo varuje Ustava Republike Slovenije. Država določa: število storitev na zasebnih kurilnih napravah, vsebino dela, cene storitev , itd. Osnutek zakona s tem nesorazmerno posega v pravice lastnikov malih kurilnih naprav in ne zagotavlja niti ene pravice lastnikom.

Zakon ni usklajen s predpisi Evropske unije, saj nobena Direktiva EU ne zahteva rednih letnih pregledov in meritev malih kurilnih naprav. Evropa si prizadeva doseči večjo učinkovitost kotlov, zato predvideva preglede naprav z močjo nad 20 kW. Cilj pregledovanja je svetovanje lastnikom, da zamenjajo manj učinkovite kotle s sodobnejšimi, učinkovitejšimi.

Ministrstvo za okolje in prostor trdi; »da je stopnja osveščenosti in odgovornosti uporabnikov dimnikarskih storitev na relativno nizki ravni. Uporabniki dimnikarskih storitev se namreč še niso ozavestili, da so dimnikarske storitve (letni pregledi, potrebno čiščenje in meritve emisij) nujne in neobhodno potrebne za njihovo in splošno varnost, kot tudi ne odgovornosti v zvezi s tem«. Ta trditev ni resnična in žali lastnike malih kurilnih naprav, saj velika večina redno skrbi za svoje naprave, jih čisti in servisira ter zamenjuje za učinkovitejše.

Udeleženci zahtevamo, da se dimnikarska služba izvaja kot tržna dejavnost in loči od pregledov in meritev. Sleherni lastnik kurilne naprave mora imeti pravico proste izbire dimnikarja (in ne dimnikarske družbe). Lastnik pokliče dimnikarja, ko ga potrebuje in ne obratno, da dimnikarska družba diktira, kdaj bo opravila neko storitev.

Država se mora umakniti iz določanja cen dimnikarskih storitev. Še posebej je nesprejemljivo določilo, da ima dimnikarska družba pravico zaračunavati prevoz, če je uporabnik oddaljen več kot 25 km, saj dimnikar, ki opravlja storitve v imenu družbe najbrž ne stanuje na sedežu družbe.

Med dimnikarske storitve ne spadajo razne meritve in pregledi, saj dimnikarji niso usposobljeni za ta opravila in tudi nimajo pooblastil proizvajalcev kurilnih naprav za poseganje v naprave. Preglede po potrebi izvaja požarna inšpekcija Republike Slovenije, redno servisiranje malih kurilnih naprav pa izvajajo strokovno usposobljeni in pooblaščeni serviserji, ki izvajajo potrebne meritve in eventualno potrebne spremembe v sistemu zgorevanja energenta v mali kurilni napravi.

Poseben problem so dosedanji pregledi nedelujočih dimovodnih naprav in zračnikov, ki niso povezani s kurilnimi napravami. Ti pregledi v večstanovanjskih objektih niso prispevali k izboljšanju stanja okolja, zdravja ljudi ali požarne varnosti, temveč so omogočili le bogatenje dimnikarskih družb in nepotrebno finančno izčrpavanje lastnikov stanovanj.

Dosedanje desetletno opravljanje obveznih meritev in pregledov ni v ničemer izboljšalo kvalitete ciljev, ki so bili z zakonom postavljeni. Dejansko se je stanje poslabšalo, saj so dimnikarske družbe opravljale predvsem preglede in meritve v škodo kvalitetnega čiščenja dimovodov in kurilnih naprav. Vzrok takega stanja so bile visoke državno določene cene pregledov in meritev ter monopolni položaj dimnikarskih družb.

Ker zakonu niso priloženi podzakonski predpisi, ki bodo urejali število in časovni okvir pregledov in meritev, dejansko o zakonu ni mogoče razpravljati. Pregledi naj bodo urejeni podobno, kot je to v sosednji Avstriji, kjer pregledujejo objekte glede na oceno požarne nevarnosti na 5, 9, ali 15 let. Tudi Direktiva 2010/35/EU določa, da se kotli nad 20 kW moči pregledujejo po potrebi zaradi povečanja učinkovitosti in svetovanja o zamenjavi z ustreznejšimi.

Na trgu so kotli, ki dosegajo izkoristke preko 90 % in imajo minimalne škodljive izpuste. Če resnično želi RS doseči izboljšanje stanja zraka, naj pristopu k svetovanju in subvencioniranju, da se bodo lastniki starejših kurilnih naprav lažje odločali za zamenjave. Poleg tega je potrebno v energetskem konceptu države določiti ustrezne in cenovno sprejemljive energente. Sosednja Avstrija na primer že vrsto let spodbuja daljinsko ogrevanje in uporabo biomase.

Namesto številnih zapletenih, nepotrebnih in nikoli delujočih evidenc, ki jih želi imeti MOP, naj se v zakonu zapiše, da mora imeti vsaka kurilna naprava servisno knjižico, v katero montažer, serviser, dimnikar ali drug pooblaščeni delavec vpiše podatke o opravljenih storitvah. Lastnik kurilne naprave skrbi, da je v knjižico vpisan vsak podatek o opravljenem delu in obisku. Knjižica je dokument, ki v primeru kontrolnega pregleda ali nastanka odgovornosti lastnika postane bistveni dokazni dokument.

Z uvedbo servisne knjižice se bistveno zmanjša birokracija, odpravijo nepotrebne evidence ter odpravijo zahteve po dodatnih financah za nove zaposlitve in financiranje programske opreme ter bo s tem ministrstvo prispevalo k uravnoteženju javnih financ.

Zabeležil: Ludvik Divjak, tajnik VCP Dimnik-enota Posavje

Video posnetek.

https://www.youtube.com/watch?v=9CiGmb1HaTU