DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

DCI MALEČNIK IN VCP DIMNIK

Društvo civilna iniciativa Malečnik, Malečnik 7, 2229 Malečnik

Vseslovenska civilna pobuda Dimnik, Krallova 31, 8000 Novo mesto

VCP Dimnik - enota Posavje, Milavčeva 15, 8250 Brežice

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. http://www.dci-malecnik.si

septembra 2016

DRŽAVNI ZBOR RS

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

Šubičeva 4

1102 LJUBLJANA

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Gradivo VCP Dimnik in DCI Malečnik o ZDimS,

za 22. sejo Odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor,

7. septembra 2016, ob 09.00 uri

Zahvaljujemo se za povabilo na sejo odbora. Lastniki MKN vseskozi zahtevamo, da se odpravi monopol na področju dimnikarstva, ki ni v skladu z Ustavo RS in Pogodbo o delovanju EU, istočasno pa nasprotujemo morebitni ideji o ponovnem podaljševanju obstoječega stanja in/ali vzpostavljanju novih prikritih monopolov z raznimi akreditacijami, ki bi oteževale vstop novih ponudnikov na trg dimnikarskih storitev. Časa za sprejem zakona je bilo več kot dovolj, le pripravljenosti Ministrstva za okolje in prostor, da se pristopi k spremembi sistema, ni bilo nikoli zadosti.

Z našimi pripombami in predlogi, ki smo jih poslali (EPA 1279-VII, št. 804-12/15-6/31 z dne 20.07.2026), ste seznanjeni, zato želimo le dodatno opozoriti na nekaj vprašanj.

Odprava lokalnega monopola je obveza Slovenije

Slovenija se je 16.04.2026 s podpisom Pogodbe o vstopu v Evropsko Unijo zaveza, da bo spoštovala pravila, ki veljajo v EU. Skrajni čas je, da obljubo uresniči tudi na področju dimnikarske zakonodaje, sicer se bo morala zagovarjati pred Evropskim sodiščem. Osnovni problem je monopolni sistem dimnikarskih storitev.

ZDimS je mešanica trga in javnega interesa

ZDimS je mešanica trga dimnikarskih storitev in javnega interesa, niso pa upoštevani kriteriji, ki veljajo za delovanje javnih služb (npr.: ZDimS ne zagotavlja dostopnosti do storitev vsem prebivalcem pod enakimi pogoji, saj bo cena storitve nad 25 km višja). Dimnikarska služba se je vedno opravljala zaradi pridobivanja dohodka – dobička. Država ostaja pri regulaciji, EU se zelo zavzema za deregulacijo poklicev.

MOP v uvodni obrazložitvi ocenjuje, da v SLO ni možno dimnikarske dejavnosti opravljati na prostem trgu. Dokazov za to oceno ministrstvo ne ponudi. Nasprotno pa kažejo naslednja dejstva:

DZ RS je že novembra 2013 sklenil (ZVO-1F), da se izvaja dimnikarska služba kot obvezna javna gospodarska služba le do 31.12.2015,

dimnikarska služba je dobro delovala do leta 2004, ko je LDS »izumil« koncesije. Danes sprejemamo vrsto predpisov (birokracija!), namesto da bi dimnikarjem pustili, da prosto opravljajo čiščenje in vzdrževanje kurilnih naprav in s tem zagotovijo požarno varnost,

V Evropskih državah z bogato demokratično tradicijo (Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, itd) delujejo dimnikarji na trgu storitev,

V nekaterih slovenskih občinah danes deluje dimnikarstvo dobro brez koncesij (primer Laško).

Svobodna izbira dimnikarja

Zakonodajalec predvideva »obvezno« izbiro dimnikarske družbe (prisilo). Pravilno bi bilo, da bi v zakonu pisalo, da ima uporabnik dimnikarskih storitev pravico izbire dimnikarja. Razlika je bistvena, saj družba, ki jo »mora« izbrati uporabnik, določi dimnikarja, ki ga bo poslala k lastniku (kvalitetnega ali slabega), kar ne pomeni svobodne izbire dimnikarja.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v predlogu amandmajev (št. 9439/2016-UP, z dne 17.8.2026) poskuša v predlogu amandmaja k 5. odstavku 33. člena predloga ZDimS (str. 14 gradiva OZS) obstoječim izvajalcem dimnikarskih storitev na prikrit način ohraniti koristi monopola s tem, da bi bile po uveljavitvi ZDimS-a še naprej upravičeni izvajati dimnikarsko službo na določeni kurilni napravi.

Opozarjamo, da bi realizacija tega predloga pomenila izigravanje osnovnega načela proste izbire, na kateri sloni ZDimS, zato ji najostreje nasprotujemo. Dimnikarska družba je lahko v prihodnje upravičena do izvajanja storitev na določeni napravi izključno na podlagi svobodne odločitve uporabnika te naprave in nikakor ne na ohranjanju privilegija, ki izvira iz monopolnega položaja. Predlog amandmaja daje neupravičeno prednost sedanjim monopolistom in sočasno omejuje potencialne nove ponudnike pri pridobivanju posla na trgu.

Konflikt interesov: izvajalec je istočasno tudi kontrolor

Zakon pretežno ohranja dosedanji sistem. Dimnikar je v vlogi izvajalca dimnikarskih storitev in je istočasno tudi kontrolor. Posledica takega stanja je slaba kakovost storitev na račun želje po pridobivanju čim večjih prihodkov. Dimnikar ima IV. stopnjo izobrazbe (v praksi veliko izvajalcev dimnikarskih storitev ne dosega te izobrazbe, v Sloveniji ni interesa za dimnikarsko šolo, izvajalci raje najemajo nekvalificirano delovno silo, namesto da bi štipendirali učence, pa tudi usposobljenih dimnikarskih mojstrov ni, da bi izvajali praktični pouk).

Predlagamo, da se v zakonu točno opredeli, da lahko preglede in meritve izvajajo le osebe, ki imajo najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri, so zaupanja vredni mojstri in jih država za ta dela posebej pooblasti. Na ta način odpravimo konflikt interesov in zagotovimo, da te storitve opravljajo dejansko strokovno usposobljeni in pooblaščeni izvajalci, ki so usposobljeni tudi za nastavitve naprav.

Meritve in pregledi ne uresničujejo ciljev zakona

Ministrstvo za okolje in prostor ni podalo nobenega dokaza, ki bi potrdil, da je sedanji sistem rednih letnih pregledov in meritev prispeval k uresničitvi ciljev zakona. Posebej opozarjamo na popolnoma neučinkovit in neurejen EviDim, ki koristi le enemu cilju, da ima določeno število ljudi na MOP-u zaposlitev.

Uresničitev ciljev zakona je mogoče doseči le z rednim servisiranjem in nastavitvami gorilnih naprav. Namesto EviDima bi lahko uvedli servisno knjižico, v katero bi se vpisal vsak poseg v MKN in bi inšpektor ob pregledu takoj lahko ugotovil, v kakšnem stanju je naprava.

Cilj Evropske unije je večja učinkovitost kurilnih naprav

V obrazložitvi Zakona so navedene tri Evropske direktive in dve Uredbi, ki naj bi jih upoštevali pri pripravi zakona:

Direktiva 2012/27/EU o energetski učinkovitosti z dne 25. oktobra 2012.

Direktiva 2006/123/EU o storitvah na notranjem trgu z dne 12. decembra 2006.

Direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb z dne 19. maja 2010.

Uredba komisije (EU) št. 813/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju direktive 2009/125/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov prostorov in kombiniranih grelnikov.

Uredba komisije (EU) št. 814/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju direktive 2009/125/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov vode in hranilnikov tople vode.

Predpisi Evropske Unije, ki jih MOP našteva ne zahtevajo rednih letnih pregledov malih kurilnih naprav in meritev emisij dimnih plinov. EU si predvsem prizadeva povečati energetsko učinkovitost naprav in zmanjšati porabo energentov, ki jih EU uvaža v velikih količinah. Posredni učinek zamenjave zastarelih kurilnih naprav z učinkovitejšimi je zmanjšanje emisij dimnih plinov.

Samo z rednimi letnimi pregledi in meritvami, ki jih je Slovenija uzakonila leta 2004, nismo in tudi v prihodnje ne bomo dosegli ciljev EU in ZDimS-a.

Dimnikarska služba ni več gospodarska javna služba

V Zakonu o javnih gospodarskih družbah (ZGJS, Ur.l. RS 32/1993 z dne 17.6.2026) v 1. členu piše: »Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija, oziroma občina ali druga lokalna skupnost, zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu«.

Dimnikarske storitve se lahko izvajajo na trgu. ZDimS-a pravilno odpravlja obvezno javno gospodarsko službo, kar je v skladu z ZVO-1F, zato tako odločitev podpiramo.

Nekaj ugotovitev (pripomb), ki smo jih zaznali ob prebiranju gradiva ZDimS:

V Uvodnih obrazložitvah je v točki 2.3.c zapisano: » Normativna uskladitev predloga zakona«.

Iz besedila ni razvidno, s katerimi normativnimi akti naj bi bil zakon usklajen. Zapisano je : »Ministrstvo pripravlja predlog podzakonskih aktov, ki bodo urejali podelitev dimnikarske izkaznice, redno dopolnilno usposabljanje, cene, ter oskrbo (pregledi, čiščenje, meritve) malih kurilnih naprav«.

Točka 2.3.č: »Usklajenost predloga zakona«:

Namesto dokazov o usklajenosti predloga zakona so našteti le razni sestanki in posveti o zakonu in nikjer ni ničesar o usklajenosti ZDimS-a z zakonodajo RS in EU.

Dodatne finančne obremenitve za proračun RS:

Ob uveljavitvi ZDimS-a bodo potrebna dodatna proračunska sredstva za EviDim (programska oprema) v višini 390.000 EUR + 20.000 EUR/leto za servisiranje sistema,

Predvideva se 10 novih inšpektorjev, kar bo za proračun dodatna obremenitev v višini 315.000 EUR/leto. So dodatne zaposlitve in obremenitve proračun res potrebne?

ZDimS se ne ukvarja z vprašanjem posebne delovne dobe dimnikarjev. Veljavna zakonodaja dimnikarjem še vedno zagotavlja beneficirano delovno dobo (30 let delovne dobe = 40 let pokojninske dobe).

Priložena je Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah MKN, ki je dejansko kopija sedanje Uredbe z nekaj novimi besedili. Doslej ni bila v javni obravnavi.

Priloga 4 in 6: Roki za izvedbo storitev pregledov, čiščenja in meritev . Tu je največ »coppy-paste« besedila, kopirano je celo besedilo v nemško – angleškem jeziku!

Pravilnik o časovnih merilih. Sedanji cenik je dejansko dosedanji cenik - preračunan v minute. Strokovne normative za izračun potrebnega časa bi morala izdelati neka strokovna institucija in ne uradniki MOP-a. Koliko časa je potrebno prišteti k porabljenemu času za opravljanje določene storitve zaradi birokratskih storitev, ki jih od dimnikarjev zahteva zakon? Dimnikar Aleksander Županek trdi, da porabijo za ta opravila okoli 40 % časa. Primer:

Za prvi pregled kurilne naprave je osnutku cenika predvidenih 129 minut! Kaj bo dobri dve uri počel dimnikar, ki niti ni strokovno usposobljen za opravljanje take storitve?

Obrtniki imajo praviloma cenike storitev in to bi naj veljalo tudi za dimnikarje.

Korupcijska tveganja

V sedanjem dimnikarskem sistemu je bilo veliko korupcije. O tem je na samem začetku delovanja koncesijskega sistema sprejela stališče Komisija za preprečevanje korupcije (glej na primer Načelno mnenje KPK št.: 143 z dne 2.10.2025) in tudi Računsko sodišče RS je dvakrat pregledalo delovanje koncesijskega sistema in med drugim opozarjalo na korupcijo (Glej poročili RS).

Poseben primer je korupcija, ki se danes dogaja na MOP. Stranka DESUS, ki vodi resor dimnikarstva, želi poplačati svoje podpornike. Pri podjetju Inovatika je ministrstvo naročilo »Protokol za uporabo merilne metode za izvajanje meritev emisij prašnih delcev na vgrajenih makih kurilnih napravah na trdno gorivo«. Večinski lastnik Inovatike je podjetje Benco, ki je v lasti dobrega znanca predsednika DESUS. Študija, ki je dejansko plagiat, je bila spomladi leta 2015 plačana (v višini 15.840 EUR + DDV), leto dni za tem pa je ministrstvo ugotovilo »da ne ustreza merilom znanstvenega dela in ni sprejemljiva« (Dnevnik, 8.8.2026).

Predlogi civilnih iniciativ:

V civilnih iniciativah podpiramo odpravo lokalnega monopola in idejo o prosti izbiri dimnikarja. To lahko dosežemo z uvedbo prostega trga dimnikarskih storitev (zgled: Avstrija, Nemčija, Velika Britanija).

Zahtevamo, da dimnikarji opravljajo le tiste storitve, za katere so usposobljeni (čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav), kontrolno funkcijo (občasne preglede in meritve) pa naj opravljajo za taka dela posebej usposobljeni in pooblaščeni izvajalci.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije predlaga (OZS 9439/2016-UPOZS, 17.8.2026), da se za dela pregledovanja in merjenja akreditirajo dimnikarske družbe po mednarodnem standardu ISO/IEC 17020. Akreditacija je stvar dimnikarja ali dimnikarske družbe in jo država ne more predpisovati z zakonom. O tem bi se dimnikarji lahko dogovarjali v Dimnikarski zbornici, ki bi jo lahko že zdavnaj ustanovili. Zahteve po akreditacijah so samo način, kako z nepotrebnimi administrativnimi ovirami in dodatnimi stroški otežiti vstop novih ponudnikov na trg, kar služi zgolj omejevanju konkurence.

Obseg obveznih storitev dimnikarske službe je treba zožiti zgolj na tiste obveznosti, ki so neizogibno potrebne za doseganje želenih ciljev zakona, pri čemer mora biti teža posega v človekove pravice posameznika v sorazmerju z ogroženostjo vrednot, ki jih z nalaganjem obveznih storitev zakon želi varovati. Naprave, ki niti hipotetično ne morejo povzročiti požara ali ogrožati zdravja ljudi in okolja, kot so npr. dimniki, na katere ni priključena kurilna naprava; zračniki, ki niso povezani s kurilno napravo; kurilne naprave, ki niso v uporabi, ne morejo biti predmet obveznih storitev dimnikarske službe, zato najostreje nasprotujemo predlogom amandmajev OZS (gradivo z dne 17.8.2026), ki obvezne storitve dimnikarske službe širijo na celoten prezračevalni sistem stavbe (npr. tudi na kuhinjske nape! - amandma OZS k 6. oziroma 7. točki 3. člena predloga ZDimS) in na dimovodne naprave, na katere ni priključena kurilna naprava (amandmaja OZS k 7. oziroma 8. točki 3. člena in k 1. odstavku 13. člena predloga ZDimS). Vsiljevanje že na prvi pogled pretiranih in nepotrebnih storitev je namenjeno izključno zadovoljevanju finančnega interesa t. i. »dimnikarskih družb« po čim večjem zaslužku in je čista zloraba javnega interesa v zasebne namene.

V Nemčiji imajo pooblaščenci nalogo, da kontrolirajo dimnikarje in lastnike kurilnih naprav. Pooblastilo imajo za 7 let in v tem času naj bi dvakrat kontrolirali kurilne naprave (za razliko v Sloveniji obvezno vsako leto). Predlagamo torej, da uvedemo podoben sistem, kot ga uporabljata Nemčija ali Avstrija, torej prosti trg dimnikarskih storitev, kontrolno funkcijo pa naj prevzamejo požarni inšpektorji. Tako rešitev lahko sprejmemo do konca leta, saj prosti trg dimnikarskih storitev ne potrebuje zakona (številni drugi obrtniki ga nimajo), dopolniti bi bilo potrebno le pooblastila požarne inšpekcije.

Slovenija bi morala sprejeti program zamenjave zastarelih kurilnih naprav in zagotoviti sredstva za sofinanciranje zamenjave. S tem bi posledično dosegli večji učinek kot z rednim pregledovanjem in merjenjem emisij.

Z uvedbo prostega trga dimnikarskih storitev in razširitvijo pooblastil požarni inšpekciji bi dosegli več učinkov:

uskladimo dimnikarsko službo z zahtevami EU,

razbremenimo Vlado RS in MOP številnih nepotrebnih birokratskih postopkov,

zmanjšamo stroške državnega proračuna,

razbremenimo lastnike kurilnih naprav nepotrebnih stroškov,

povečamo konkurenčnost in kvaliteto izvajanja storitev,

bistveno zmanjšamo korupcijska tveganja, ki so stalnica sedanjega monopolnega koncesijskega sistema.

Pričakujemo od Vlade RS in poslancev DZ, da boste začeli delovati v korist državljanov in ne v korist posameznih omrežij in političnih strank. Korupcije na področju dimnikarstva je bilo v zadnjih 11 letih preveč.

VCP DIMNIK: DCI Malečnik:

Matija Kramar Jožef Škof