DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

Sporočilo številka 20

MINISTRICA IRENA MAJCEN:

KAKO REGULIRATI DIMNIKARSKO DEJAVNOST

Opomba: v modrem so originalni teksti

"Ministrstvo še vedno zagovarja javni interes, da zaščitimo okolje, požarno varnost ter premoženje in zdravje ljudi. Zato to ne more biti tržna dejavnost in mora biti še vedno regulirana."

URADNA PREDSTAVITEV MINISTRICE IRENE MAJCEN

Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor lahko preberemo uradno predstavitev ministrice:

Irena Majcen

rojena 2. 3. 1958
inženirka kmetijstva - živinoreje, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Irena Majcen je poznavalka področja okolja in prostora. Pred nastopom ministrske funkcije je bila vodja oddelka za okolje in prostor ter promet in zveze na Upravni enoti Slovenska Bistrica, ki se lahko pohvali z eno najboljših statistik na področju pridobivanja gradbenih in uporabnih dovoljenj. V zadnjih štirih letih se je ukvarjala s področjem izdajanja gradbenih dovoljenj, soglasij za posege v prostor, vodenjem dela postopkov za ministrstvo, razlastitvami itd., zato vsebine resornega ministrstva dobro pozna tudi z vidika potreb uporabnika. V obdobju 2005–2010 je bila županja občine Slovenska Bistrica.

PROSTOP IZ SLS-a V DESUS

Ministrstvo za okolje in prostor torej vodi Irena Majcen, sedaj članica DESUS-ove ekipe Karla Erjavca. V času, ko je nastajala Vlada Mira Cerarja, je bila zaposlena na Upravni enoti v Slovenski Bistrici, kjer je vodila oddelek za okolje, prostor, promet in zveze. Pred tem je bila kot članica SLS-a v letih 2005 do 2010 županja občine Slovenska Bistrica. Takrat je bil na občini zaposlen tudi sedanji direktor dimnikarske družbe Dovrtel Iztok Dorič. Kakšna slučajnost, danes oba povezuje dimnikarsko področje.

Stranko SLS je Majcnova dejansko pomagala ustanoviti in je bila je celo njena podpredsednica, vendar ji stranka leta 2010 ni dala podpore za ponovno kandidaturo za županjo v Slovenski Bistrici, zato je prestopila v DESUS, a je bila njena kandidatura neuspešna in zaposlila se je na Upravni enoti.

Na listi DESUS-a je le leta 2014 tudi neuspešno kandidirala za poslanko Državnega zbora v volilni enoti 7 – Maribor. Na listi je bilo 9 kandidatov, za poslanca je bil izvoljen Uroš Prikl, Irena Majce pa je na predlog Karla Erjavca postala ministrica. V obrazložitvi ministrske ekipe je predsednik Miro Cerar takole predstavil ministrico Ireno Majcen:

Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor

Irena Majcen je poznavalka področja okolja in prostora. Trenutno deluje kot vodja oddelka za okolje in prostor ter promet in zveze RS na Upravni enoti Slovenska Bistrica, ki se lahko pohvali z eno najboljših statistik od popolnosti vloge do izdaje gradbenih dovoljenja ter tudi pri pridobivanju uporabnih dovoljenj. V zadnjih štirih letih se je ukvarjala s področjem izdajanja gradbenih dovoljenj, soglasij za posege v prostor, vodenjem dela postopkov za ministrstvo, razlastitvami itd., zato dobro pozna del delovanja ministrstva z vidika potreb uporabnika. V obdobju 2005–2010 je bila županja občine Slovenska Bistrica.

Pri sestavljanju Cerarjeve ekipe je bilo kar nekaj težav. Simona Kustec Lipicerjeva, ki je postala vodja poslanske skupine SMC, je odgovorila na vprašanje, ali je kateri od resorjev še odprt, oziroma se pojavljajo težave, da na to težko zanesljivo odgovori, saj da ima te informacije Cerar. Je pa poudarila, da bo pri izboru ljudi v novi vladi prvi kriterij ta, da bodo politično nekompromitirani. "V tem smislu ne bomo nikakor imenovali kakršnih koli kandidatov, ki bi imeli tovrstne lastnosti potencialne koruptivnosti ali česa podobnega".

MINISTRICA ZAGOVARJA REGULIRANO REŠITEV DIMNIKARSTVA

"Ministrstvo še vedno zagovarja javni interes, da zaščitimo okolje, požarno varnost ter premoženje in zdravje ljudi. Zato to ne more biti tržna dejavnost in mora biti še vedno regulirana."

V prvem členu Zakona o obveznih javnih gospodarskih službah (Ur.l RS 32/1993, 17.6.2026) piše:

»Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine (v nadaljnjem besedilu: javne dobrine) kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: republika) oziroma občina ali druga lokalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: lokalna skupnost) zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu«.

Dimnikarska dejavnost se na osnovi ZVO-1F izvaja do 31.12.2025 kot obvezna gospodarska javna služba v obliki koncesij. Leta 2004 je obveljala ocena, da dimnikarske dejavnosti ni mogoče zagotavljati na trgu. Dokazov za tako oceno v času, ko je država »prevzela« dimnikarje, Vlada Antona Ropa ni ponudila.

Tudi danes ministrica Irena Majcen ne ponudi nikakršne analize, ki bi potrdila trditev, da dimnikarske dejavnosti ni mogoče izvajati na trgu. Spet se zapletamo z nekimi ocenami, ki naj bi jim državljani verjeli. Ministrstvo v obrazložitvi predloga Zakona o dimnikarskih storitvah celo ponuja nasproten dokaz, saj trdi, da se v Angliji, pa tudi v Nemčiji, izvaja dimnikarska dejavnost na trgu (in to nista edini državi v EU, ki imata tržni sistem izvajanja dimnikarske dejavnosti).

Velika Britanija: ni reguliranega sistema – zakonskih zahtev ni; v zadnjih letih so dimnikarska združenja sama sprejela interna pravila, kriterije po katerih naj delujejo dimnikarji. Pristop k tem pravilom je garancija stranki za kvalitetno opravljeno delo.

Nemčija: sistem je reguliran – 3 osnovni predpisi; z letošnjim letom je poteklo prehodno obdobje; podeljujejo se javna pooblastila pooblaščenim dimnikarjem, ki morajo izvesti določene naloge v času trajanja pooblastila, to je 7 let (opomba: ta javna pooblastila veljajo za nekatere dimnikarske mojstre, ki imajo nalogo kontrolirati dimnikarje in lastnike kurilnih naprav). Za ostale storitve lahko stranke izberejo dimnikarja, za katerega se cene prosto oblikujejo na trgu.

Kateri so tisti javni interesi, ki zahtevajo, da se dimnikarska dejavnost izvaja na reguliran način? Zaščita okolja, požarna varnost ter zaščita premoženja in zdravja ljudi so le floskule, ki jih politika in njihovi podporniki izrabljajo, ko želijo pridobiti zase določene koristi. To potrjujejo dejstva iz časov koncesijskega sistema. Poglejmo nekaj primerov:

V Ljubljani je pridobila nezakonito in brez razpisa koncesijo za opravljanje dimnikarske dejavnosti družba Eko Dimnik, katere lastnica je Romy Stariha Kaplar, njen mož je zaposlen na MOP-u. Komisija za preprečevanje korupcije je 2.10.2025 v načelno mnenje št. 143 zapisala (mnenje velja dejansko za ta primer): »Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki v postopku podelitve koncesije predlagajo Vladi Republike Slovenije, da koncesijo določenemu podjetju podeli v nasprotju s pogoji iz javnega poziva in mu s tem omogočijo korist, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor«.

Eko Dim je dimnikarsko podjetje župana Mežice Dušana Krebla in v letu 2014 pomembnega podpornika vladajoče LDS. Koncesijsko dejavnost opravlja v 27 občinah z vsega 26 zaposlenimi, od tega jih je menda 7 v režiji. Koncesije je pridobil brez razpisa, saj je na osnovi insajderskih informacij dobro vedel, da mora v začetku leta 2014, ko je nastajala »Ropova dimnikarska zakonodaja«, sklepati pogodbe o dimnikarski službi z občinami, ker bo tako lahko pridobil državne koncesije,

Financiranje volilnih kampanj političnih strank je v Sloveniji netransparentno, zato ni mogoče z gotovostjo trditi, katero kampanjo so financirali dimnikarji. Glede na politično usmerjenost posameznih dimnikarskih tajkunov je skoraj zanesljivo mogoče sklepati o finančnih tokovih,

Zaposleni na MOP-u, ki naj bi odgovarjali za dimnikarje, dejansko pripadajo dimnikarjem ali pa so njihovi tesni privrženci.

V Dolenjskem listu smo 24.11.2025 lahko prebrali: »...Na sodišču se še vedno vleče tudi spor o podelitvi koncesije za dimnikarsko območje v občini Trebnje. Dimnikarstvo Jelančič iz Sevnice je na nepravilnosti pri podelitvi koncesije podjetju Dimnikarski mojster S.O.S. (fiktivna prijava zaposlenih) zaman opozarjalo že v času odpiranja prijav, nato pa sprožilo tožbo. Upravno sodišče ji je ugodilo in naložilo ministrstvu, da mora o izbiri koncesionarja ponovno odločiti. Ministrstvo se je neuspešno pritožilo in sodba je postala pravnomočna. Ker ministrstvo ni ukrepalo, so Jelančičevi vložili tožbo zaradi molka organa. Okrajno sodišče v Ljubljani je z odločbo ministrstvu naložilo pogodbeno globo - 800 evrov za vsak dan zamude pri uveljavitvi sodbe...«

In kako je ravnalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, kjer je bil takrat minister Franc Bogovič. Ničesar ni ukrenilo tako dolgo, da se je nabralo 187.724,24 evrov, ki jih je morala država Republika Slovenija izplačati v dveh obrokih (14.2.2026 75.975,22 EUR in 21.1.2026 111.749,02 EUR) Dimnikarstvu Ane Jelančič, ki je izplačilo doseglo s sodno izvršbo. Kdo je odgovarjal za tako visoko izplačilo? NIHČE !

DRŽAVNA REGULATIVA POMENI PRISILO IN VIŠJE CENE

V 1. členu sedanjih koncesijskih pogodb so navedene ugotovitve pogodbenikov. Po 4. odstavku je zapisano:

»Pogodbeni stranki ugotavljata, da so s prisilnimi predpisi uporabnikom, ki jim bo koncesionar izvajal javno službo, naložene naslednje dolžnosti:

uporabniki morajo skrbeti za to, da so njihove naprave pregledane in očiščene tako, kot zahtevajo predpisi,

omogočiti morajo izvajalcu dimnikarske službe neovirano in varno opravljanje storitev dimnikarske službe,

zagotoviti izvajalcu dimnikarske službe ob neposrednem opravljanju storitev neoviran dostop do vseh prostorov, kjer se opravljajo storitve dimnikarske službe,

dovoliti izvajalcu dimnikarske službe prost dostop do kurilnih naprav, pomožnih naprav, dimnih vodov in zračnikov ter mu omogočiti vpogled v načrte naprav in v načrte zgradbe, v kateri s nameščene,

redno plačevati storitve dimnikarske službe v skladu z veljavno tarifo«.

Država je predpisala, kako mora biti poslušen lastnik kurilne naprave, sicer bo kaznovan denarno, v nekaterih primerih pa je sledil tudi uklonilni zapor. Tako danes, ko velja koncesijski sistem. In kako v bodoče. Poglejmo kaj o »pravicah« lastnikov kurilnih naprav piše v osnutku ZODS (18. člen):

Uporabnik dimnikarskih storitev mora:

a. izbrati dimnikarsko družbo in z njo podpisati izjavo;

b. zagotoviti prvi pregled v primeru na novo vgrajene male kurilne naprave, razen v primeru iz 23. člena tega zakona;

c. omogočiti vpis male kurilne naprave v evidenco v skladu z 23. členom tega zakona;

d. dovoliti izvajanje dimnikarskih storitev na način in v celotnem obsegu v skladu s predpisom iz 13. člena tega zakona;

e. omogočiti, da so storitve na malih kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah opravljene v rokih, ki so določeni s predpisom iz 13. člena tega zakona;

f. obveščati izbrano dimnikarsko družbo o spremembah pri malih kurilnih napravah, vgradnji novih naprav in začetku obratovanja neaktivnih naprav;

g. eno leto hraniti potrdilo o izvedenem pregledu ter

h. v predlaganem roku izvesti odpravo ugotovljenih napak v primeru, da so na napravi ugotovljene nepravilnosti.

Je morda kdo našel v teh vrsticah kakšno pravico lastnika kurilne naprave? Država bo še naprej nezakonito posegala v zasebno lastnino.

V znameniti Ropovi Uredbi v 7. členu je bil naveden način financiranja dimnikarske službe. »Vir financiranja dimnikarske službe so plačila uporabnikov njenih storitev po veljavnih cenah storitev dimnikarske službe«.

V ceni so dimnikarske storitve, meritve emisij in pregledovanje kurilnih ter dimovodnih naprav, ter zračnikov. Tudi v prihodnje, naj bi dimnikarji opravljali vse te storitve po cenah, ki jih bo »regulirala« država.

NEKAJ »UČINKOVITIH« AKTIVNOSTI MINISTRICE

Na gradbišču HE Brežice je 23.9.2025 Ministrica Majcnova je povedala, da je vlada za izgradnjo bazena za leto 2016 iz proračuna in okoljskega sklada odobrila 31, za leto 2017 pa 33 milijonov evrov, vendar državni zbor teh zneskov še ni potrdil.

Marjeta Kralj je 5.9.2026 v Dnevniku zapisala zgodbo o znamenitih »kantah«, torej ravnanju z odpadki. Na koncu članka je omenjena ministrica Irena Majcen.

»...Ker niti državi po ugotovitvah revizorjev ni jasno, koliko sistem ravnanja z odpadki sploh stane, je lahko Erjavec kot odgovorni minister vprašanje, kdo pije in kdo plača, odpravil, češ da gre za neke obskurne kante. Zaradi slabo zastavljenega sistema medtem skozi vse njegove luknje polzijo milijoni, ki jih morajo prek višjih položnic za odvoz odpadkov nadomeščati tudi gospodinjstva.

Če je Erjavec znal temu problemu zmanjšati pomen, so ga njegovi nasledniki na ministrskem stolčku Roko Žarnić, Franc Bogovič in Dejan Židan enostavno prezrli. Židan je po objavi revizijskega poročila v četrtek jasno povedal, da odpadki v njegovem mandatu pač niso bili prioriteta. Končno je menda vsaj sedanja ministrica Irena Majcen dojela, da bo treba zakopati v to gnojno jamo. A če bomo ostali gledali stran, ji precej verjetno ne bo uspelo«.

Mojca Marolt je 28.7.2026 v Dnevniku pisala o zahtevi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green, ki zahteva, da zaradi nesposobnosti reševanja okoljske katastrofe v Celjski kotlini odstopi ministrica za okolje in prostor. Ministrstvo odgovarja:

»Ministrstvo, ki je bilo ponovno ustanovljeno septembra lani, je pod vodstvom Irene Majcen nemudoma pristopilo k iskanju rešitev za sanacijo Celjske kotline. V skladu s sodbo sodišča Evropske unije je treba najprej izvesti vse popravljalne ukrepe za odpravo kršitev, kar pomeni sanacijo gradbišča Gaberje jug, ki se je že pričela in bo predvidoma končana avgusta, ter nezakonitega odlagališča Bukovžlak, ki pa bo trajala nekoliko dlje in bo končana predvidoma do konca prihodnjega leta.« Ministrica ja napovedala izdelavo študij!

Dnevnik se 8.10.2025 sprašuje, ali sta Veber in Majcnova zavestno kršila zakona, ko sta kandidirala na zadnjih občinskih volitvah za občinska svetnika? Ministrica Irena Majcen je bila dejansko izvoljena za občinski svet v krajevni skupnosti Alfonz Šarh (volilna enota 2) na listi DESUS z 206 glasovi ali 11,07 %. Kako sladka je oblast.

Portal Plus je 5.5.2026 zapisal: Cerarjeva ministrica za okolje in prostor Irena Majcen stoji v blatu in gleda v zvezde. Okoli nje namreč čedalje bolj zaudarja iz Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske (CeROD), gradi pa se že druga faza tega projekta (CeROD 2), ki smrdi še bolj. Močno zaudarjajo škodljive politične pogodbe njenih predhodnikov, še bolj zaudarjajo politično gospodarske povezave pri gradnji objekta, ko so si posamezniki in podjetja že vnaprej razdelili plen 32 in več milijonov evrov.

Dolenjski list 15.10.2025 piše o poplavni varnosti: Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je na nedavni novinarski konferenci predstavila izvedena nujno potrebna interventna gradbena dela na slovenskih vodotokih in vodni infrastrukturi iz novembra lani sprejetega Akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav v Sloveniji, s katerimi so zagotovili boljšo poplavno varnost v Sloveniji. Za interventna dela na 187 lokacijah, s katerimi so zagotovili boljšo pretočnost rek in s tem zmanjšanje poplavne ogroženosti prebivalstva, je bilo zagotovljenih približno 12 milijonov evrov, dela na terenu pa so sedaj fizično zaključena.

Najbolj odmevna pa je najbrž izjava ministrice Irene Majcen (6.11.2025), ki pove vse o učinkovitosti delovanja in sposobnostih ministrice: »November je. Za leto 2015 pa na žalost še o tem ne morem govoriti. (Pa bo več denarja za to?) Na žalost o tem še ne morem govoriti. (Zakaj pa je to nerealno recimo v letu 2014?) Zaradi tega, ker... November je. ... ne da se delat. November je«.

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB0QtwIwAGoVChMIr57Oyu7NyAIVCdQaCh2jmAWg&url=http%3A%2F%2Fwww.youtube.com%2Fwatch%3Fv%3DFtrZUIkkJIg&usg=AFQjCNHX3XqvKkdgLqw-lscnQsI72EjE7w&sig2=GoJSKmCYfloHl8v85O4wSg

Z A K L J U Č E K

MINSTRICA IRENA MAJCEN NE ŽELI SPREMENITI SISTEMA, KI JE IZBRANCEM PRINAŠAL KORISTI. TA SISTEM BO ZAGOVARJALA, ČEPRAV NI V SKLADU Z USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE IN EVROPSKO ZAKONODAJO. KORISTI PRIČAKUJE DESUS, MINISTRICA OSEBNO IN VSI NJENI »DIMNIKARSKI« URADNIKI NA MINISTRSTVU ZA OKOLJE IN PROSTOR. V CERARJEVI VLADI OČITNO NI MINISTROV, KI IMAJO »LASTNOSTI POTENCIALNE KORUPTIVNOSTI ALI ČESA PODOBNEGA" (opomba: o tem, da bodo ministri SMC brez lastnosti potencialne korupcije, je ob nastajanju Vlade SMC govorila Simona Kustec Lipicer, vodja poslanske skupine SMC).

Oktober 2015 VCP Dimnik in DCI Malečnik