DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

DCI MALEČNIK IN VCP DIMNIK

Društvo civilna iniciativa Malečnik, Malečnik 7, 2229 Malečnik

Vseslovenska civilna pobuda Dimnik, Krallova 31, 8000 Novo mesto

VCP Dimnik - enota Posavje, Milavčeva 15, 8250 Brežice

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. http://www.dci-malecnik.si

POSVET GLEDE NAMERE VZPOSTAVITVE PROTOKOLA ZA MERJENJE IZPUSTOV

IZ MALIH KURILNIH NAPRAV NA TRDA GORIVA,

12. julija 2017, ob 10.00 uri, velika sejna soba na Dunajski 47.

Člani civilnih iniciativ VCP Dimnik in DCI Malečnik si že dalj časa prizadevamo, da bi se v Republiki Sloveniji uvedel učinkovit dimnikarski sistem kot velja v večini Evropskih držav. Leta 2004 je Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) uvedla monopolni koncesijski sitem, ki ni bil skladen s Pogodbo o pristopu v Evropsko unijo, ki jo je RS podpisala približno leto prej (16.4.2026). Tudi ni bil skladen z Ustavo RS, saj je popolnoma izničil svobodno gospodarsko pobudo. Jeseni 2016 je Državni zbor RS sprejel licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev (ZDIMS, Ur.l.RS 68/2016), ki pa ga danes ni mogoče izvajati:

ker ni podzakonskih predpisov,

ker ne deluje EviDim, aplikacija za vodenje evidence malih kurilnih naprav, dimnikarskih storitev in poročanja izvajalcev opravljenih storitvah. Vsak lastnik kurilne naprave naj bi imel kodo, da bi lahko vstopal v EviDim in spremljal podatke o svoji napravi,

ker ni nikakršne delujoče kontrole opravljanja kvalitete in cenovne politike dimnikarskih storitev.

Posledično ugotavljamo, da je nastal na področju dimnikarstva v RS popoln nered – kaos, v državah EU pa sistem učinkovito deluje, čeprav v teh državah nimajo po 30 predpisov s tega področja kot v RS, temveč dimnikarji delujejo po obrtnih zakonih in se zavedajo, da morajo dimnikarske storitve (ne meritve in preglede) opravljati kvalitetno, sicer jim grozijo visoke kazni.

Zakaj je RS neučinkovita? Predvsem zato, ker ne spoštuje pravnega reda EU, temveč si izmišlja zakonodajo, ki ne koristi »javnemu interesu« in tudi ne državljanom, temveč jih le po nepotrebnem finančno obremenjuje. Samo redni letni pregledi in meritve malih kurilnih naprav niso prispevale k učinkoviti rabi energentov, k povečanju požarne varnosti, k zmanjšanju emisij v ozračje in izboljšanju kvalitete ozračja. Nihče ni doslej izdelal nobene analize, ki bi te cilje iz zakonodaje potrdila, dejansko lahko le ugotavljamo, da so se stvari poslabšale, predvsem je porastlo število dimniških požarov.

Dodatne meritve emisij iz kurilnih naprav na trdna goriva bodo še en poseg v lastninsko pravico lastnikov malih kurilnih naprav, ki ne bo zagotovil ciljev, ki jih je uzakonil ZDIMS.

O b r a z l o ž i t e v :

»Protokol za uporabo merilne metode za izvajanje meritev emisij prašnih delcev na vgrajenih malih kurilnih napravah na trdno gorivo« (v nadaljevanju »študija«), ki naj bi določil emisijski monitoring malih kurilnih naprav na trdna goriva sta na javni poziv (ne na javni razpis) naročili MOP in MKO v letu 2014 ter prejeli izdelek v začetku leta 2015. Ta dokument ne more biti osnova za implementacijo v zakonodaji, ker »ne ustreza znanstvenemu delu in za MOP ni sprejemljiv«.

Osnovni problem »študije« je, da ni metodično in sistematično izpeljana, urejena in ne vsebuje konkretnih predlogov, kako naj RS ravna na tem področju. Naše trditve slonijo na naslednjih dejstvih:

MOP je javno priznal, da "Protokol za uporabo merilne metode za izvajanje meritev emisij prašnih delcev na vgrajenih malih in srednjih kurilnih napravah na trdna goriva«", ki ga je izdelala INOVATIKA (družba, ki je blizu stranki DESUS), "ne ustreza merilom znanstvenega dela in ni sprejemljiv" (izjava mag Tanje Bolte v Dnevniku, 8.8.2026).

Bibliotekarski terminološki slovar določa: »Znanstveno delo je tisto delo, ki prinaša metodično in sistematično izpeljana, urejena in dokazljiva spoznanja z določenega področja«. V citiranem protokolu ni opaziti sistematičnosti, saj gre le za zapisovanje nekaterih dejstev, dejansko gre za popolno nesistematičnost, neurejenost in vprašljivo dokazljivost zapisanega.Osnovni namen protokola naj bi bil torej predlog, kako naj Slovenija pristopi k meritvam emisij in kurilnih naprav na trdna goriva, katere merilne metode naj uporabi in kako ter kdaj naj pristopi k meritvam. Takega predloga v protokolu ni mogoče najti.

Direktor RACI-ja, ekološko-energetskega inženiringa iz Ljubljane, dr. Jurij Čretnik je »študijo« ocenil: »Razen naslova in mogoče malo v uvodu - ni vsebine. Projektna naloga ne ustreza namenu – cilju – ni programa«!

Zvone Vrhovec, direktor MRU-ja Ljubljana, je ocenil: »...Menim pa tudi, da že napravljena študija ni zadostna in kvalitetna osnova za nadaljnje postopke. Sem prepričan, da bo pred umestitvijo teh meritev v sklop dimnikarskih storitev potrebno še kakšno srečanje strokovnjakov s tega področja. To tudi priporočam...«

Prijava INOVATIKE za izdelavo »študije« ima datum 10.11.2014, že čez dva dni je bila podpisana pogodba z MOP-om in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (št.: 2330-14-000370, z dne 12.11.2025). Kdo je lahko na MOP-u v dveh dneh preveril vsebino ponujene študije, preveril reference izvajalca in projektne skupine in istočasno pripravil vsebino pogodbe? Nihče, kljub temu je bila pogodba podpisana.

"Študija" je nastala po sistemu coppy-paste in ob uporabi prevajalnika google, kar pomeni, da je dejansko plagiat. Bila je plačana decembra 2014 v višini 8.100,88 EUR (MKO) in aprila 2015 v znesku 11.595,00 EUR (MOP). Za skrbnika MOP-a je bil v pogodbi naveden mag. Vito Lojk, ki bi lahko glede na svojo izobrazbo že na prvi pogled ugotovil, da gre za plagiat in bi ponujeno »študijo« moral zavrniti. Tako bi se MOP izognil plačilu pogodbenega zneska.

Dopolnjeno verzijo »študije« je MOP prejel več kot leto dni po opravljenem plačilu. V nobeni resni gospodarski družbi se ne bi moglo zgoditi, da bi sprejeli nekvalitetno študijo in jo plačali ter bi šele zatem ugotovili, da je nekvalitetna ter zahtevali popravek namesto vračila denarja. Ministrica Irena Majcen bi morala sprejeti odgovornost, saj je bila kot članica DESUS vpletena v dogovarjanje o podelitvi posla INOVATIKI? Ni zahtevala odgovornosti delavcev MOP-a! Ni zahtevala odgovornosti skrbnika mag. Vita Lojka!

Popravljeno »študijo« smo s pomočjo posredovanja Informacijske pooblaščenke prejeli 3.11.2016. Ob pregledovanju gradiva smo ugotovili naslednje:

Na strani 2 je ob robu zapisano (v poudarjeni črni barvi podlage): »Protokol za uporabo merilne metode za izvajanje meritev emisij prašnih delcev na vgrajenih malih in srednjih kurilnih napravah na trdna goriva se mora nanašati na emisije, ki so predmet Uredbe o vgrajenih malih kurilnih napravah na trdna goriva ter se mora nanašati na emisije, ki so predmet Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav na trdna goriva (Ur.l. RS 24/13)...« V nadaljevanju je našteto, kaj naj protokol vsebuje. Uredbe o vgrajenih malih kurilnih napravah na trdna goriva ni mogoče najti in v tekstu tudi ni citirane številke Uradnega lista, kar pomeni, da Uredba sploh ne obstaja.

V nadaljevanju so naštete vsebine protokola. Če naj bi bil protokol skupina pravil, dogovorov ali postopkov, ki se uporabljajo v različnih okoliščinah, potem moramo takoj ugotoviti, da to ne drži za naštete vsebine:

utemeljitev monitoringa (glej tč. 7) – »študija« se ukvarja samo z emisijami iz malih kurilnih naprav, ne omenja pa bistvenega onesnaževanja, ki prihaja iz prometa in gospodarstva.

opis lastnosti trdnih delcev (tč. 10) - nobenih lastnosti ni sistematično prikazanih,

pregled merilnih metod (tč. 11) - našteta ni niti ena razvojna ustanova, čeprav točka 11.1. govori o razvojnih ustanovah z razvojno usmerjenimi postopki, v 11.2. naj bi bile naštete organizacije za preskušanje in preverjanje, pa ni omenjene niti ene, tudi v 11.3. ni povedanega nič o poenostavljenih postopkih,

primerjava praks (tč. 12). Gre le za naštevanje in ne primerjavo – analizo praks, dejansko je največ napisanega za Nemčijo, ki ima največ izkušenj,

primerjava merilnih metod (tč. 13). - našteta ni nobena merilna metoda,

vrednotenje prahu na terenu (tč. 2.3.) - opisan je le postopek merjenja

Točki 2.5. je zapisan namen in cilji javnega naročila. Tekst je verjetno prepis iz teksta javnega naročila MOP.

V 1. odstavku piše: »Na zavezo nas je opozorilo tudi Računsko sodišče RS v Revizijskem poročilu že leta 2013«. Zanesljivo ni Računsko sodišče revidiralo poslovanja Inovatike, zato družbe ni moglo leta 2013 opozoriti, da je potrebno izvesti javno naročilo za pregled obstoječih merilnih metod.

V predzadnjem stavku točke 2/5 piše: »Predvsem pa želimo z javnim naročilom priti do odgovora v kakšnem obsegu in na katerih kurilnih napravah na trdno gorivo je potrebno in smiselno opravljati v prihodnosti predpisane meritve«. Bo Inovatika objavila javno naročilo? Protokol vsebinsko dejansko ne odgovori na zastavljeno vprašanje!

Slovnično je verzija nekoliko izboljšana, vendar še vedno neustrezna. Lektoriranje ni opravljeno! Še vedno je veliko slovničnih napak, poleg tega pa niso vsi teksti napisani v slovenskem jeziku. Največkrat se ob slikovnih materialih pojavlja angleški jezik.

V tekstu so nekatere trditve, vendar niso navedeni viri, iz katerih bi bilo mogoče te trditve preveriti ali potrditi. Na strani 2 je na primer trditev, da povzročajo 70% emisij prahu in 20% imisij prahu male kurilne naprave na trdna goriva. SSKJ razlaga pojme emitirati = oddajati delce in imitirati = posnemati. Katere imisije so tu mišljene?

Ob koncu strani je verjetno prepisan tekst iz javnega poziva MOP-a: »S pričujočo projektno nalogo želimo torej izpolniti zavezo, ki smo si jo zadali v omenjeni Uredbi«. Verjetno si Inovatika ni zadala zaveze ob sprejetju Uredbe, temveč si je to zadalo ministrstvo.

Vsebinsko gradivo ni kvalitetnejše, oziroma strokovno ni bistveno izpopolnjeno. Odpravljeni so le nesmisli, ki jih je povzročil uporabljeni prevajalnik google. Še vedno na primer piše v točki 2/2: ... v dimnih plinih maslih krilnih naprav ni več toliko... Dodan je izvor slikovnega materiala (praviloma You Tube) in nekoliko precizneje so opredeljeni opisi sestavnih delov merilne tehnike.

Dodana je obširna točka 2 »Povzetek doseženih rezultatov analiz možnih postopkov in opreme«, kar ni identično povzetku (summary), ki ga navadno zasledimo na začetku ali koncu nekega strokovnega dela. Povzetek, ki je izdelan na 10 straneh, je predvsem preobširen in ne povzema bistva vsebine protokola. Dejansko le povzema vsebino nekaterih točk iz nadaljevanja gradiva, zato se ta vsebina kasneje ponavlja.

Poskus povzetka naj bi bila točka 3. Sklep, ki pa dejansko ne pove nič. V zadnjem odstavku piše: »Predstavljene in od verodostojnega priglašenega organa (katerega???) preverjene merilne metode so individualno prilagojene za izvajanje meritev prašnih delcev in ogljikovega monoksida pri obratovanju malih kurilnih naprav. Odločilna za izvajalce bo nedvomno komercialna in tehnična uporabnost posameznih naprav.« Protokol je namenjen politiki in ne izvajalcem. Je izražen dvom o komercialni in tehnični uporabnosti?

Merilne naprave so nekoliko bolj enakovredno in podrobneje predstavljene. Prvotna verzija je favorizirala Afriso STM 225 + Multilyzer NG, ki ga zastopa INOVATIKA.

Analiza v 12. točki predstavlja »Pregled prakse protokolov izvajanja meritev emisije prašnih delcev v državah EU« (Nemčija, Avstrija, Danska, Švica). Iz napisanega lahko ugotovimo, da so se dela lotili Nemci, ostali še čakajo. Nikjer v »študiji« ni predloga, kako naj bi k meritvam pristopili v Republiki Sloveniji. Ali naj Slovenija neposredno uporablja na primer 1. BlmSchV (po zapisu avtorjev gre za prvo uredbo zveznega imisijskega zakona), ki ga je 2010 sprejela Nemčija?

V točki 11.3. piše: »Za potrebe občasnega nadzora nad malimi kurilnimi napravami so se razvile merilne naprave, ki po standardnem postopku določijo emisije posamezne kurilne naprave. Pri novih napravah naj bi se prvih 12 let merilo in nadziralo le vsako tretje leto (olje in plin), nato vsako drugo leto do 20. Leta, nato vsako leto. Pri kurjenju trdnih goriv je pogostost merjenja določena s period (???) vsako drugo leto.

Za uporabnike je bistvena lastnost tega preverjanja enostavnost, zanesljivost in sledljivost rezultatov, za izvajalce pa ustrezno enostavno in cenovno ugodno vzdrževanje in preverjanje. Zelo bistveno je tudi redno preverjanje, ki odstranjuje spore med posameznimi udeleženci delovanja naprav !!!

Iz povedanega lahko ugotovimo:

protokol naj bi se ukvarjal s kurilnimi napravami na trdna goriva, v tej točki pa določa roke za merjenje emisij iz naprav na olje in plin,

pri kurjenju trdnih goriv se pogostost merjenja določa z neko »period« vsako drugo leto. Nikjer ni določeno, kaj je ta »period«!

Spore med raznimi udeleženci (morda je mišljeno med lastniki in izvajalci meritev) naj bi reševali z rednim preverjanjem. Kaj to pomeni? Bodo pogostejše meritve in pregledi resnično odpravili spore, ali pa bo nek državni kontrolni organ moral posredovati in odločiti v primeru spora?

Enostavnost, zanesljivost in sledljivost naj bi bilo za uporabnika bistveno. Dejstvo je, da nikjer ne najdemo dokazov, da naj bi meritve emisij zagotovile te kriterije.

Naslov 15. točke je: »Izvedba, vrednotenje in razlaga meritev emisij prašnih delcev malih kurilnih naprav na trdna goriva«. Dejansko v tem poglavju najdemo le opisan postopek za merjenje emisij na napravah, ki se ročno polnijo in na napravah, ki se avtomatsko-samodejno polnijo. Nikjer nobenega vrednotenja ali razlage meritev!

Na koncu ni nobenega zaključka - predloga, ali v Sloveniji sploh uvesti meritve (Avstrija jih bo uvedla, ko bo znan učinek v Nemčiji), kdo in kako naj jih izvajal. »Študija« se konča z napotki, kako izvajati meritve, kako pravilno naložiti drva!

MOP je 26.7.2026 na spletu objavil, da »Sprememba uredbe ne uvaja obveznosti merjenja emisij, ampak omejuje dajanje na trg emisijsko neustreznih naprav – cilj je zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci« in med drugim zapisal: »Glede na netočne informacije, ki so se pojavile v javnosti, MOP pojasnjuje tudi, da je MOP v začetku leta 2015 pridobil študijo »Protokol z uporabo merilne metode za izvajanje meritev emisij prašnih delcev na vgrajenih malih kurilnih napravah na trdno gorivo«. Poudarjamo, da ta ne predstavlja podlage za spremembe Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav ampak za predpis, ki bo določal metodologijo merjenja emisij in bo šele predmet posvetovanja, predvidoma konec leta«.

ZAKLJUČEK IN PREDLOGI CIVILNE DRUŽBE:

Če je današnji posvet namenjen vzpostavitvi protokola za merjenje izpustov malih kurilnih naprav na trda goriva in razpravi o »določanju metodologije merjenja emisij in kurilnih naprav na trdna goriva«, potem moramo najprej odgovoriti na naslednja vprašanja:

Je Protokol, ki »ne ustreza znanstvenemu delu in ni primeren«, lahko osnova za izdelavo podzakonskih predpisov ali za sprejem »metodologije merjenja emisij«? Protokol ni pregledala ali recenzirala nobena strokovna inštitucija!

V civilni družbi ostro nasprotujemo uporabi take nestrokovne »študije«, ki ni sprejemljiva celo za naročnika.

Sprašujemo se, če želi RS uvesti dodatne meritve emisij iz kurilnih naprav na trdna goriva:

da bi zagotovila določenemu številu ljudi delo in materialne koristi, kar je dejansko storila Ropova Vlada, ki je omogočila svojim privržencem velike zaslužke, vendar ne s čiščenjem dimovodnih in kurilnih naprav, temveč z rednimi letnimi pregledi in meritvami, ki so bile ekonomsko bistveno bolj zanimive kot čiščenje,

da bo z meritvami emisij le dodatno finančno obremenila lastnike malih kurilnih naprav, saj meritve emisij ne bodo zagotovile učinkovitosti kurilnih naprav na trdna goriva?

Znotraj EU izvajajo meritve emisij iz kotlov na trdna goriva le v Nemčiji, torej še ni referenc, ki bi kazale na učinkovitost in uporabnost takih meritev. Meritve se uporabljajo učinkovito le pri testiranju novih kurilnih naprav, ki jih izvajajo v razvojnih oddelkih proizvajalcev kurilnih naprav.

Cene meritev emisij iz kotlov na trdna goriva, ki naj bi dosegale 120 – 150 evrov, ne smejo obremenjevati lastnikov malih kurilnih naprav, ker niso v njihovem interesu. Če se država za takšne meritve odloči, naj pokrije tudi vse stroške.

Dejstvo je namreč, da lahko takoj po izvedenih meritvah lastnik nalaga v kurilno napravo vse mogoče lesne odpadke, ki onesnažujejo okolje, meritev pa je pred tem pokazala dobre rezultate. Kaj smo torej z meritvijo dosegli?

Kdaj bo Vlada RS sprejela program zamenjave neučinkovitih zastarelih kurilnih naprav, kar lahko bistveno prispeva k zmanjšanju porabe energentov, zmanjšanju izpustov v okolje in povečanju kvalitete zraka?

Država RS bi morala zagotoviti kvalitetne dimnikarske storitve in ne le meritev ter pregledov. Zagotoviti bi morala predvsem kontrolo kvalitete izvajanja dimnikarskih storitev. Nemčija pooblašča posebej strokovno usposobljene in zaupne dimnikarske mojstre, da izvajajo kontrolo nad delom dimnikarjev, RS pa je razpršila kontrolo na več inšpekcij, ki se med seboj ne zmorejo dogovoriti o pristojnostih in posledično odgovornostih, zato je kontrola popolnoma neučinkovita.

V 14. členu DIREKTIVE 2010/31/EU (pregled ogrevalnih sistemov) piše:

Države članice določijo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov dostopnih delov sistemov za ogrevanje stavb, kot so kurilne naprave, nadzorni sistemi in obtočne črpalke, s kotli z nazivno toplotno močjo za ogrevanje prostorov nad 20 kW. Pregled vključuje oceno učinkovitosti kotla in njegove velikosti v primerjavi z ogrevalnimi zahtevami stavbe. Velikosti kotla ni treba ponovno oceniti, če se ogrevalni sistem ali ogrevalne zahteve stavbe v tem času niso spremenile. Države članice lahko znižajo pogostost teh pregledov ali jih po potrebi omilijo, če obstaja elektronski sistem za nadzor in spremljanje.

Države članice lahko določijo različno pogostnost pregledov glede na vrsto in nazivno toplotno moč ogrevalnega sistema, pri čemer upoštevajo stroške pregleda ogrevalnega sistema in ocenjene prihranke stroškov energije, ki lahko nastanejo na podlagi pregleda.

Kdaj bo RS začela uresničevati to Direktivo? So dosedanji »pregledi in meritve« v skladu z načeli te Direktive? Nihče ne primerja stroškov pregledov in koristi, ki so nastale na podlagi teh pregledov! Stroški so preneseni na pleča lastnikov malih kurilnih naprav!

Poseben problem Ministrstva za okolje in prostor je dejstvo, da želi birokracija posegati v vse podrobnosti dimnikarske službe, sprejeti polega zakona še Uredbo in Pravilnik o cenah ter okoli 25 prilog. RS je prenormirana država, kar ustreza birokraciji, ki piše zakonodajo, jo razlaga in seveda za to pričakuje ustrezno plačilo. Ko je treba sprejeti odgovornost za nepravilnosti in nezakonitosti, pa se taista birokracija izgovarja, da ne more prevzeti odgovornosti, ker stvari niso zakonsko dorečene.

V civilnih iniciativah DCI Malečnik in VCP Dimnik pričakujemo, da bodo udeleženci današnjega posveta zavrnili pobudo o uvajanju meritev emisij iz malih kurilnih naprav, ker sistem še nima zadostnih referenc, ki bi kazale na učinkovitost in uporabnost takih meritev. »Študija«, ki naj bi potrdila potrebo uvajanja takih meritev, pa je popolnoma nestrokovna. Potrebno bi bilo dejansko vključiti stroko, ljudi, ki imajo s takšnimi meritvami izkušnje, da pridemo dejansko do odgovora, kaj z meritvami emisij iz malih kurilnih naprav na trdna goriva sploh želimo doseči.

Posebej pa bi kazalo spodbuditi Vlado RS, da sprejme program zamenjave neustreznih kurilnih naprav in v proračunu RS zagotovi sredstva za stimulacijo zamenjave.

VCP DIMNIK Matija Kramar

DCI Malečnik Jožef Škof