DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

DCI MALEČNIK IN VCP DIMNIK

Društvo civilna iniciativa Malečnik, Malečnik 7, 2229 Malečnik

Vseslovenska civilna pobuda Dimnik, Krallova 31, 8000 Novo mesto

VCP Dimnik - enota Posavje, Milavčeva 15, 8250 Brežice

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. http://www.dci-malecnik.si

5. novembra 2016

ANALIZA »DOPOLNJENEGA« EMISIJSKEGA MONITORINGA

MALIH KURILNIH NAPRAV

Civilni iniciativi VCP Dimnik in DCI Malečnik smo opozorili Ministrstvo za okolje in prostor, predsednika Vlade RS in poslance Državnega zbora RS, da predstavlja podpis pogodbe o izdelavi »Protokola za uporabo merilne metode za izvajanje meritev emisij prašnih delcev na vgrajenih malih kurilnih napravah na trdno gorivo«, ki naj bi določil emisijski monitoring malih kurilnih naprav, dejansko primer korupcije. Sum kaznivega dejanja smo posredovali tudi policiji in Komisiji za preprečevanje korupcije. Do danes uradnega odgovora nismo prejeli !

Osnovni problem je »študija«, ki je dejansko popoln plagiat, kar je javno priznalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor in jo je izdelala INOVATIKA. Izdelana je brez javnega razpisa. Poglejmo nekaj dejstev:

MOP je javno priznal, da "Protokol za uporabo merilne metode za izvajanje meritev emisij prašnih delcev na vgrajenih malih in srednjih kurilnih napravah na trdna goriva«", ki ga je izdelala INOVATIKA (družba, ki je blizu stranki DESUS), "ne ustreza merilom znanstvenega dela in ni sprejemljiv" (glej Dnevnik, 8.8.2026).

Prijavo za izdelavo »študije« je INOVATIKA oddala 10.11.2014, že čez dva dni je podpisala pogodbo z MOP-om in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (št.: 2330-14-000370, z dne 12.11.2025). Kdo je na MOP-u uspel v tako kratkem času preveriti vsebino ponujene študije, preveriti reference izvajalca in projektne skupine in istočasno pripraviti vsebino pogodbe? Nihče. Pogodba je bila kljub temu sklenjena. INOVATIKA je v večinski lasti družbe BENCO, družine Benčina, prijateljev Karla Erjavca, predsednika stranke DESUS. Ministrica MOP–a Irena Majcen je članica DESUS-a, zato je morala zagotoviti iz državnega proračuna plačilo »študije«.

"Coppy-paste Protokol" je bil plačan spomladi 2014 v znesku 15.840 EUR brez DDV. Za skrbnika MOP-a je bil v pogodbi naveden mag. Vito Lojk, ki bi lahko glede na svojo izobrazbo že na prvi pogled ugotovil, da gre za plagiat in bi moral ponujeno študijo zavrniti in s tem bi se MOP izognil plačilu pogodbeno dogovorjenega zneska.

"Dopolnjeno" verzijo Protokola naj bi MOP prejel 16 mesecev po opravljenem plačilu prvotne študije, ki »ni ustrezala merilom znanstvenega dela in ni bila sprejemljiva za MOP«. V nobeni resni gospodarski družbi se ne bi moglo zgoditi, da bi sprejeli nekvalitetno študijo in jo plačali ter bi šele zatem ugotovili, da je nekvalitetna in bi zahtevali popravek namesto vračila denarja. Bo ministrica Irena Majcen sprejela odgovornost, saj je kot članica DESUS-a verjetno vpletena v dogovarjanje o podelitvi posla INOVATIKI? Bo zahtevala odgovornost katerega od delavcev MOP-a? Morda mag. Vita Lojka?

O dopolnjeni verziji Protokola je na seji Odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor ob koncu avgusta 2016 spregovorila direktorica direktorata za okolje MOP-a mag. Tanja Bolte in izjavila, da ga civilne iniciative lahko dobimo. Že na sami seji smo jo zaprosili za izročitev, nato pa smo 31.8.2026 poslali javno pismo ministrici Ireni Majcen in jo zaprosili, da nam protokol izroči. Pošta je šla na e-naslov šefice kabineta, ki pa je verjetno »pozabila« obvestiti ministrico o naši zahtevi, pa tudi ni obvestila ustreznega organa ministrstva – pooblaščenko za informacije javnega značaja.

Obrnili smo se na Informacijsko pooblaščenko, ki je pozvala MOP, da nam v roku 3 dni izročil »popravljeno verzijo protokola«. Prejeli smo ga 3.11.2016. Ob pregledovanju gradiva smo ugotovili naslednje:

Slovnično je verzija izboljšana, vendar še vedno nepopolna. Še vedno je veliko napak, poleg tega pa niso vsi teksti prevedeni v slovenski jezik. Največkrat se pojavlja angleški jezik ob raznih slikovnih materialih.

Vsebinsko gradivo ni kvalitetnejše, oziroma strokovno ni bistveno izpopolnjeno. Odpravljeni so le nesmisli, ki jih je povzročil uporabljeni prevajalnik google. Dodan je izvor slikovnega materiala (praviloma You Tube) in nekoliko precizneje so opredeljeni opisi sestavnih delov merilne tehnike.

Dodana je obširna točka 2 »Povzetek doseženih rezultatov analiz možnih postopkov in opreme«, kar ni identično povzetku (summary), ki ga navadno zasledimo na začetku ali koncu znanstvenega gradiva. Povzetek, ki je izdelan na 10 straneh, je preobširen. Dejansko je le prepis gradiva ostalih točk, zato se ta vsebina kasneje ponovno pojavlja. Poskus povzetka predstavlja dejansko točka 3. Sklep.

Merilne naprave so nekoliko bolj enakovredno in podrobneje predstavljene. Prvotna verzija je favorizirala Afriso STM 225 + Multilyzer NG (zastopa ga INOVATIKA).

Analiza v 12. točki predstavlja »Pregled prakse protokolov izvajanja meritev emisije prašnih delcev v državah EU« (Nemčija, Avstrija, Danska, Švica). Nikjer v »študiji« ni jasnega predloga, kako bomo te protokole uporabljali v Republiki Sloveniji.

V točki 11.3. piše: »Za potrebe občasnega nadzora nad malimi kurilnimi napravami so se razvile merilne naprave, ki po standardnem postopku določijo emisije posamezne kurilne naprave. Pri novih napravah naj bi se prvih 12 let merilo in nadziralo le vsako tretje leto (olje in plin), nato vsako drugo leto do 20. Leta, nato vsako leto. Pri kurjenju trdnih goriv je pogostost merjenja določena s period (???) vsako drugo leto.

Za uporabnike je bistvena lastnost tega preverjanja enostavnost, zanesljivost in sledljivost rezultatov, za izvajalce pa ustrezno enostavno in cenovno ugodno vzdrževanje in preverjanje. Zelo bistveno je tudi redno preverjanje, ki odstranjuje spore med posameznimi udeleženci delovanja naprav !!!

Iz povedanega lahko ugotovimo:

protokol naj bi se ukvarjal s kurilnimi napravami na trdna goriva, v tej točki pa določa roke za merjenje emisij iz naprav na olje in plin,

pri kurjenju trdnih goriv se pogostost merjenja določa z neko »period« vsako drugo leto. Nikjer ni določeno, kaj je ta »period«!

Spore med raznimi udeleženci (verjetno je mišljeno med lastniki in izvajalci meritev) naj bi reševali z rednim preverjanjem. Kaj to pomeni? Bodo pogostejše meritve in pregledi resnično odpravili spore, ali pa bo nek državni kontrolni organ moral posredovati in odločiti v primeru spora?

Zapisano je rezultat analize članov civilnih iniciativ in dopuščamo, da smo storili določene napake.

VCP DIMNIK: DCI Malečnik:

Matija Kramar Jožef Škof