DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

EVROPA NE ZAHTEVA MERITEV EMISIJ DIMNIH PLINOV

IN REDNEGA PREGLEDOVANJA MALIH KURILNIH NAPRAV.

Poskus raziskave nujnosti meritev emisij dimnih plinov

in letnega pregledovanja malih kurilnih naprav.

MERITVE EMISIJ DIMNIH PLINOV

Poskusimo najti v Googlu »DIREKTIVA EU O EMISIJAH DIMNIH PLINOV«. Odpre se vrsta tekstov, vendar nobeden ni v povezavi z nekim Evropskim predpisom. Na prvem mestu se pojavi slovenska »UREDBA o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav« (glej Ur.l.RS 24/2013, z dne 20.3.2026). Uvodoma je navedeno, da je Uredba nastala na podlagi tretjega in petega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12). Pregledujemo torej lahko le zakonodajo in podzakonske predpise, ki veljajo v RS, o kakšnem evropskem predpisu pod tem naslovom ne najdemo ničesar.

Poskusimo z »DIREKTIVA EU O EMISIJAH«. Na prvem mestu se pokaže tekst »Direktiva o industrijskih emisijah 2010/75/EU«. Sprejeta je bila 8.11.2025 in predpisuje »...znižanje industrijskih emisij, ki jih povzročajo velike kurilne naprave v EU, kar bo prineslo številne koristi za okolje in zdravje evropskih državljanov, med drugim predvideno zmanjšanje števila prezgodnjih smrti za 13 000 na leto. Strožjo zakonodajo o industrijskih emisijah je decembra 2007 predlagala Evropska komisija. Novi predpisi bodo omogočili tudi znatne prihranke z zmanjšanjem upravnega bremena in zagotovili enake konkurenčne pogoje za industrijo...«. V Direktivi ni nič o emisijah dimnih plinov iz malih kurilnih naprav, saj obravnava le industrijske emisije.

Poskusimo še z »EMISIJE V OKOLJE«. Odpre se cela vrsta tekstov, ki se v glavnem nanašajo na ARSO – Agencijo Republike Slovenije za okolje. O nekem Evropskem predpisu spet nič.

O ARSU lahko preberemo, da se »Agencija RS za okolje se z izvajanjem okoljske zakonodaje vključuje v reševanje okoljskih problemov na področju kakovosti zraka. Zadolžena je za strokovne naloge s področja monitoringa, opravljanje analitičnih, proučevalnih, prognostičnih in drugih strokovnih nalog ter z njimi povezanih upravnih nalog. Izvajanje predpisov se nanaša med drugim na:

emisijo snovi v zrak iz naprav (npr. pri proizvodnji aluminija, cementa, keramike, svinca), kurilnih naprav, livarn

emisijo azbesta, hlapnih organskih snovi

vsebnost biogoriv, kakovost tekočih goriv

monitoring zunanjega zraka, imisijske vrednosti snovi v njem

register emisijskih kuponov idr.

Vsi predpisi s področja varstva in kakovosti zraka so zbrani na portalu Onesnaževanje zraka« .

Vstopimo v »ONESNAŽEVANJE ZRAKA«. Na prvem mestu se pojavi tekst »Onesnaženje okolja - Evropska agencija za okolje«. Ko tekst odpremo med drugim izvemo, kateri so viri onesnaževanja zraka.

Zrak se onesnažuje iz različnih virov, antropogenih in naravnega izvora:

zgorevanje fosilnih goriv pri proizvodnji elektrike, v prometu, industriji in gospodinjstvih;

industrijski procesi in uporaba topil, na primer v kemični in nekovinski industriji;

kmetijstvo;

ravnanje z odpadki;

primeri naravnih virov emisij so izbruhi vulkanov, prah, ki ga prinese veter, razpršena morska sol in emisije hlapnih organskih spojin iz rastlin.

V prvi alineji so navedeni viri onesnaževanja pri zgorevanju fosilnih goriv. Korektno. V Sloveniji se v kampanjah za čisti zrak omenjajo predvsem kurilne naprave, dejansko pa ostali onesnaževalci povzročajo bistveno več emisij škodljivih delcev.

Če vtipkamo »MOP« se odpre spletna stran MOP-a in na njej poiščemo »ZAKONODAJA« ter nato »REGISTER PREDPISOV EU«. V okence za iskanje vstavimo »EMISIJE SNOVI V ZRAK«. Edina Direktiva, ki ureja to področje je Direktiva 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta Evrope z dne 25.11.2025 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževalcev iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak.

Direktiva v 1. členu določa pravila za nadzor emisij žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in prahu v zrak iz srednjih kurilnih naprav, in s tem zmanjšanje emisij v zrak in morebitna tveganja za zdravje ljudi in okolja. Ta direktiva določa tudi pravila za spremljanje emisij ogljikovega monoksida (CO). V 1. odstavku 2. člena je navedeno, da se uporablja za kurilne naprave z nazivno toplotno močjo, ki je enaka ali večja od 1 MW in manjša od 50 MW ("srednje kurilne naprave"), ne glede na vrsto goriva, ki jih uporabljajo. Ta direktiva torej ne zajema malih kurilnih naprav.

Poskusimo drugače. Preglejmo, katere EU predpise citira veljavna »dimnikarska« zakonodaja v Sloveniji, ki je leta 2004 »zlobirano« pristala v Zakonu o varstvu okolja, ki je bi doslej večkrat spremenjen. V prečiščenem besedilu zakona najdemo v 1. členu naštete EU predpise, ki so vneseni v Slovensko zakonodajo:

(1) Ta zakon ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropskih skupnosti:

1. Direktiva Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv o okolju (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, stran 48),

2. Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja (prenovitev), (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, stran 17),

3. Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne 14. 1. 1997, stran 13),

4. Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L št. 197 z dne 21. 7. 2001, stran 30),

5. Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L št. 26 z dne 28. 1. 2012, stran 1),

6. Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o javnem dostopu do informacij o okolju z razveljavitvijo Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L št. 41 z dne 14. 2. 2003, stran 26),

7. Direktiva 2003/35/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju določenih planov in programov, ki se nanašajo na okolje, in dopolnitvah, ki se nanašajo na udeležbo javnosti in dostop do pravice Direktive 85/337/EGS in 96/61/ES (UL L št. 156 z dne 25. 6. 2003, stran 17),

8. Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra o vzpostavitvi sheme za trgovanje s pravicami za izpuščanje toplogrednih plinov v Skupnosti in dopolnitvi Direktive 96/61/ES (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2003, stran 32),

9. Direktiva 2004/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sheme za trgovanje s pravicami za izpuščanje toplogrednih plinov v Skupnosti, upoštevajoč projektne mehanizme Kjotskega protokola (UL L št. 338 z dne 13. 11. 2004, stran 18),

10. Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L št. 143 z dne 30. 4. 2004, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/35/ES),

11. Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L št. 8 z dne 13. 1. 2009, stran 3),

12. Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (UL L št. 140, z dne 5. 6. 2009, stran 63),

13. Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L št. 152 z dne 11. 6. 2008, stran 1),

14. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11. 2008, stran 3),

15. Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, stran 114.

O emisijah in zraku najdemo nekaj v dveh direktivah. Direktiva pod točko 2 zajema industrijske emisije, direktiva pod točko 13 pa govori o kakovosti zraka in čistejšem zraku za Evropo. O meritvah emisij iz malih kurilnih naprav spet nič.

Zanimiva pa je povezave med soljenjem cest v času zimske sezone in PM10 delci. V 21. členu Direktive 2008/50/ES lahko preberemo: »Države članice lahko določijo območja ali aglomeracije, kjer so mejne vrednosti za PM10 presežene v zunanjem zraku zaradi resuspenzije delcev po zimskem posipavanju ali soljenju cest«. Dejansko je promet poleg energetike med glavnimi povzročitelji emisij v ozračje. Osebna in tovorna vozila prispevajo bistven delež izpustov NOx in PM10, zato so v nekaterih mestih Evrope začeli uvajati okoljske cone, kjer je promet prepovedan ali omejen za določena vozila. Tudi Ljubljana z zaporo Slovenske ceste in izgradnjo parkirišč na obrobjih mesta vstopa v krog teh mest.

LETNI PREGLEDI MALIH KURILNIH NAPRAV

Poleg meritev je v Sloveniji obvezno izvajanje letnih pregledov kurilnih naprav. V sosednji Avstriji, natančneje Koroški, izvajajo dimnikarji protipožarne preglede (in ne meritve emisij), če dobijo pooblastilo župana. Pregledi se izvajajo v določenih časovnih obdobjih 5, 9 ali 15 let glede na oceno ogroženosti nekega objekta (podatek je povzet iz sodbe EU sodišča C-293/14 z dne 23.12.2025). Tudi v Nemčiji so pregledi določeni, in sicer dvakrat v sedemletnem obdobju. Za toliko časa imajo posebej zaupanja vredni dimnikarski mojstri pooblastilo države, da izvajajo kontrolo nad delom dimnikarjem, ki delujejo na trgu in lastniki kurilnih naprav.

Pregledovanje kurilnih sistemov je določeno v EU Direktivi 2010/31, ki v 1. odstavku 14. člena določa: »Države članice določijo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov dostopnih delov sistemov za ogrevanje stavb, kot so kurilne naprave, nadzorni sistemi in obtočne črpalke, s kotli z nazivno toplotno močjo za ogrevanje prostorov nad 20 kW. Pregled vključuje oceno učinkovitosti kotla in njegove velikosti v primerjavi z ogrevalnimi zahtevami stavbe. Velikosti kotla ni treba ponovno oceniti, če se ogrevalni sistem ali ogrevalne zahteve stavbe v tem času niso spremenile«.

Ta direktiva ne nalaga rednih letnih pregledov malih kurilnih naprav, kot jih izvajamo v Sloveniji, temveč le preglede kurilnih sistemov nad 20 kW s ciljem, da se doseže večja učinkovitost kotlov.

Z A K L J U Č E K

Iz pregledanega gradiva lahko sklepamo, da noben predpis Evropske unije ne zavezuje Slovenije, da mora vsako leto izvajati meritve emisij dimnih plinov in letne preglede malih kurilnih naprav.

Ker so te meritve in pregledi uvedeni s podzakonskimi predpisi (uredba, pravilnik) leta 2004, bi do danes morali analizirati rezultate teh meritev in pregledov ter posledično ugotoviti vpliv meritev in pregledov na izboljšanje kvalitete zraka v Sloveniji, vendar takih analiz MOP nima. Vzrokov je najbrž več:

Slovenija je implementirala EU zakonodajo le na formalnem nivoju, v praksi EU zakonodaje ne spoštuje,

močna povezanost politike in lobijev v škodo državljanov,

učinkovitost uradnikov je majhna, odgovornosti ni,

neurejene evidence kurilnih naprav, ni evidentirana več kot polovica malih kurilnih naprav, torej ni vhodnih podatkov za izdelavo analiz,

dimnikarska podjetja niso zainteresirana za pošiljanje podatkov na MOP, saj jim to predstavlja nepotrebno delo, zanima jih predvsem ekonomski učinek meritve emisij, torej dohodek,

V pripravi nove dimnikarske ureditve se MOP sklicuje na javni interes o izvajanju meritev in pregledov, ne poda pa nobenih argumentov, ki bi dokazovali, da je v zadnjih desetih letih sistem meritev emisij prinesel želene rezultate – torej višjo kvaliteto zraka v Sloveniji. Predlagatelj je le uporabil splošno določilo o javnem interesu, ki ga ni obrazložil – napolnil z vsebino, zato z veliko gotovostjo lahko trdimo, da je javni interes v primeru dimnikarske službe le skupek zasebnih interesov vladajoče koalicije. Poslanec Bojan Dobovšek bi dejal: »Gre za kreativno razlaganje zakonov, kar je vrlina Cerarjeve Vlade«.

»Nujni ukrepi so v 2. odstavku 144. člena opredeljeni kot »nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednost«. Čeprav so slednji pojmi morda natančnejši kot sam javni interes, pa je tudi njih potrebno napolniti v vsakokratnem primeru. Ti pojmi ne dajejo podlage za arbitrarno delovanje državnih organov, ki so tudi pri njihovi razlagi vezani na ustavna načela«. To je mnenje docenta za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in Evropske študije dr. Jerneja Letnar Černiča, ki ga najdemo na internetu v članku »Javni interes« (19.4.2026).

PS

To pisanje je namenjeno razmisleku o tem, ali je v RS nujno izvajati letne preglede in meritve malih kurilnih naprav na način, kot te storitve izvajamo danes. Zakonodaja EU ne zahteva takega ravnanja. Slovenska javnost, predvsem pa lastniki malih kurilnih naprav, bi morali dobiti številne odgovore. Najprej, na osnovi katerih predpisov EU izvajamo v RS te storitve, potem bi ji morali obrazložiti, katere analize potrjujejo, da je v zadnjih desetih letih pregledovanje in merjenje malih kurilnih naprav povzročilo izboljšanje stanja zraka v Sloveniji in končno si javnost zasluži odgovor, ali je politika in uradništvo v RS v službi državljanov ali dimnikarskega lobija.

Znano je, da je sedanja dimnikarska zakonodaja nastala v času vladavine LDS-a, v času, ko se je končalo divje lastninjenje dimnikarskih podjetij in so si novi lastniki (v veliki večini privrženci vladajoče stranke) s pomočjo politike hoteli zagotoviti lepše prihodke. Je danes čas, da prekinemo te povezave?

Miro Petek je v članku Kako komunistično partijsko omrežje iz ozadja vodi Slovenijo zapisal: Slovenija ne bo normalna država, dokler ne bomo obračunali z vsemi neformalnimi omrežij. Z njimi pa ne bodo obračunavali tisti, ki so del omrežij, ali tisti, ki so tolikanj butasti, da teh omrežij ne prepoznajo. Na katero stran boste stopili politiki in uradniki MOP-a?

VCP Dimnik in DCI Malečnik

Februarja 2016