DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

Sporočilo številka 35

PREGLEDI VELIKIH OGREVALNIH SISTEMOV NA 10 LET,

MALE KURILNE NAPRAVE PA VSAKO LETO.

Do lastnikov malih kurilnih naprav se oblast v Sloveniji obnaša bistveno bolj rigorozno kot v Avstriji ali Nemčiji, kjer nasploh velja pravni red in kjer je zasebna lastnina spoštovana. Slovenija je leta 1990 stopila na pota demokracije, ki temelji na pravu in spoštovanju človekovih pravic, ni pa v celoti prelomila s sistemom enopartijske diktature?

1. PRAVILNIK O REDNIH PREGLEDIH OGREVALNIH SISTEMOV

Ministrstvo za infrastrukturo je 27.7.2026 poslalo v javno obravnavo »Pravilnik o rednih pregledih ogrevalnih sistemov«. Če je bil Pravilnik tudi sprejet, na spletu ni mogoče ugotoviti. Ministrstvo je ob začetku javne razprave med drugim zapisalo:

»Skladno z določili 338. člena Energetskega zakona (EZ-1, ki ima samo 557. členov, Ur. l. RS. št. 17/2014) mora lastnik stavbe ali dela stavbe zagotoviti redne preglede dostopnih delov sistemov za ogrevanje, kot so kurilne naprave, nadzorni sistemi in obtočne črpalke, s kotli z nazivno močjo za ogrevanje prostorov nad določeno močjo, ki jo predpiše minister.

Zakonska obveznost v EZ-1 je vzpostavljena na osnovi Direktive o energetski učinkovitosti stavb 2010/31/EU, ki zahteva obveznost rednih pregledov vseh ogrevalnih sistemov nad 20 kW.

Predlog predpisa predvideva, da se predpiše redne preglede za večje ogrevalne sisteme nad 600 kW skupne toplotne moči. Pregled bo zajemal pregled ogrevalnega sistema za ogrevanje in pripravo tople vode vključno s pripadajočo regulacijo«.

Če pregledamo objavljeni osnutek Pravilnika, lahko ugotovimo, da v 3. odstavku 2. člena določa preglede ogrevalnih sistemov nad 600 kW skupne toplotne moči za posamezno stavbo oziroma skupno kotlovnico. V 5. členu so določeni roki pregledov: »Ogrevalni sistemi morajo biti pregledani najmanj vsakih 10 let«. Preglede naj bi opravljali neodvisni strokovnjaki, ki morajo pridobiti licence na osnovi programa usposabljanja (13. člen) in preizkusa znanja (15. do 24. člen).

2. PRAVILNIK O OSKRBI MALIH KURILNIH NAPRAV

Na podlagi petega odstavka 148. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je LDS-ova Vlada sprejela proti koncu leta 2004 PRAVILNIK o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. Pravilnik določa preglede na malih kurilnih napravah, ki se morajo opravljati vsako leto. Predpisani so:

– prvi pregledi pred vpisom naprave v evidenco naprav,

– redni letni pregledi, s katerim se ugotavlja, če je stanje naprave v skladu s predpisi,

– izredni pregledi, ki se opravijo na zahtevo inšpektorjev ali na zahtevo lastnika oziroma

uporabnika naprav.

Redni pregledi malih kurilnih naprav se izvajajo v Sloveniji vsako leto, v Avstriji na 5, 9 ali 15 let (glede na oceno ogroženosti), v Nemčiji pa dvakrat na 7 let.

3. DIREKTIVA 2010/35/EU

Direktiva o energetski učinkovitosti zgradb (2010/31/EU) zahteva preglede kotlov nad 20 kW. Cilj je povečanje učinkovitosti naprav, posledično zmanjšanje porabe energentov in zmanjšanje vplivov na okolje. Pravilnik o rednih pregledih ogrevalnih sistemov se sklicuje na direktivo, vendar zahteva preglede na sistemih nad 600 kW in ne nad 20 kW, kot to zahteva Direktiva. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav pa posega vsako leto v zasebne kurilne naprave in zahteva preglede in meritve. V Sloveniji velja zmeda in nepravni red. Taka ureditev odpira številna vprašanja.

Zakaj slovenski Pravilnik o rednih pregledih ogrevalnih sistemov odstopa od direktive, ki zahteva preglede kotlov nad 20 kW? Ali pregledovanje ogrevalnih sistemov od 20 kW do 600 kW ni potrebno?

Kje je ločnica med malimi, srednjimi in velikimi kurilnimi napravami? Uredba o emisiji snovi v zrak v 4. členu razvršča kurilne naprave glede na vhodno moč (male so tiste naprave, katerih vhodna moč ne presega 1 MW /trdo gorivo/, 5 MW /tekoče gorivo/ in 10 MW /plin/, srednje pa se štejejo tiste naprave, ki so močnejše od naštetih, vendar ne presegajo moči 50 MW). Po tej logiki so velike kurilne naprave tiste nad 50 MW moči.

Kaj imam opraviti ministrica za okolje in prostor (v osnutku Pravilnika je citirano, da s pravilnikom soglaša ministrica in ne ministrstvo za okolje in prostor) s pravilnikom, ki je v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo?

Zakaj se naj bi veliki ogrevalni sistemi pregledovali vsakih 10 let (5. člen Pravilnika), male kurilne naprave pa vsako leto? (Avstrijci opravljajo preglede na 5, 9 ali 15 let glede na oceno požarne nevarnosti objekta).

Zakaj opravljajo dimnikarji letne preglede kurilnih naprav do 1000 kW in tudi tiste nad 1000 kW (glej cenik dimnikarskih storitev), če je predvideno, da bodo pregledi ogrevalnih sistemov nad 600 kW v pristojnosti neodvisnih strokovnjakov?

Kakšne so potrebne kvalifikacije dimnikarjev za opravljanje pregledov malih kurilnih naprav? Za preglede ogrevalnih sistemov nad 600 kW se zahtevajo posebna znanja, ki jih mora imeti neodvisni strokovnjaki, ki morajo pridobiti licence.

Osnovna dejavnost dimnikarjev je čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav. Če dimnikar opravlja tudi preglede in meritve, pomeni, da kontrolira samega sebe. Posledica tega, da je izvajalec in kontrolor ista oseba, je slaba kvaliteta dimnikarskih storitev.

4. ZAKLJUČNA MISEL

Po številu predpisov je Slovenija med vodilnimi Evropskimi državami, po številu sodnikov tudi, po spoštovanju pravne ureditve pa na začelju. Primerjava dveh pravilnikov je pokazala, da Slovenija ne prenaša dosledno predpisov EU v svojo zakonodajo, še posebej pa je zaskrbljujoče, da v praksi odstopa od sprejete zakonodaje v EU, čeprav se je ob podpisu Pogodbe ob vstopu v EU zavezala, da bo spoštovala njen pravni red in človekove pravice. Na področju pregledovanja kurilnih naprav vlada v Sloveniji popolna zmeda.

Slovenija se bo morala odločiti. Ali želi postati enakopravna država Evropske skupnosti, sicer bo morala izstopiti ali bo celo izključena. Na področju pregledovanja kurilnih naprav izvajamo nekaj, kar je med zahtevami EU in željami dimnikarskega lobija. Kako dolgo še?

6. marca 2016