DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

Novi zakon o dimnikarski dejavnosti

22. september 2015 22. september 2015 7:02

Zakon bi moral obravnavati dimnikarsko dejavnost za vse kurilne naprave in ne samo za male.

Slabo se piše narodu, za katerega zdravje naj bi skrbeli dimnikarji.

Zoper ta korupcijsko-diskriminatoren in za Slovence ponižujoč zakon, ki nas dela brezpravne »hlapce« dimnikarjem, je treba vložiti tožbo na upravno sodišče in pritožbo na ustavno sodišče, ker tepta vse osnovne človekove pravice (čl. 18, 30).

MOP, ki očitno dela po navodilih dimnikarskega kartela (verjetno ne zastonj, kakor je poznano), hoče prek nekega skorumpiranega zakona odrediti neke posege na zasebnem imetju tudi, če lastnik tega ne potrebuje in ne dovoli, še posebej, če mora to tudi plačati.

MOP želi s svojimi birokrati prek zakonodaje še naprej neki skupini kapitalistov dajati velike zaslužke za nič dela na račun državljanov. Ustvarili so ministrstvo nedela in korupcije. Enako je z večino poslancev in ministrov, ki zaradi neznanja in nepoznavanja materije ne odločajo o problemu naroda (volilcev), ampak v korist pohlepnih kapitalistov. Za nekatere vemo, da so jih predhodno zainteresirani »strokovnjaki« primerno poučili in nagradili.

Da gre tu samo za denar in ropanje državljanov, je jasno in je bilo zato treba skonstruirati »znanstveno fantastiko« laži, v okviru katerih naloge opravljajo analfabeti. Saj dimnik ni več dimnik iz ene cevi, po kateri se odvajajo dimni plini iz peči v okolje, in ga je treba z odgovarjajočim orodjem očistiti, ampak je sedaj neka sestavljanka iz množice elementov, ki se za čiščenje razstavljajo (to je visokostrokovna skrivnost). Zato so si cenik ustvarili po elementih in sklopih, da je lažje zaračunati visoke cene in ogoljufati potrošnike.

Ko državljani še nismo bili tako »zarukani« in smo sami čistili dimnike, je bila to cev ali kanal, ki smo ga po potrebi očistili s primernim orodjem (včasih doma narejenim). Zato »dimnikarji« nimajo dimnikov kaj kontrolirati, ampak čistiti, ko dobijo za to naročilo lastnika ali upravljalca, in ob tem pregledajo, ali je vse v redu. Rezervnih dimnikov ni in ne morejo zaračunavati pregledov.

Je pa sedaj tako, da »dimnikar« pride, kadar hoče, in čisti, kar in kakor hoče. Lastnik nima nobene pravice, ampak le dolžnost, da plača, kar zahteva. Če pa hoče imeti dimniško napravo (tudi peč) čisto, lahko, potem ko je plačal strokovnjaka, to sam očisti, kar jih tudi večina dela. Plača pa (pri vratih), da mu ne bo treba na sodišče ali celo v zapor.

Zakaj v celoti zavračamo osnutek zakona?

1. Zakon je korupten, represiven in ne predstavlja dejavnosti iz naslova, ampak vse drugo.

2. Ker ni potreben, saj dimnikar lahko svojo dejavnost opravlja kot obrtnik. Če pa želi opravljati čiščenje na pečeh, mora imeti certifikat proizvajalca.

3. Ker je za prosto izbiro »družbe«, ne dimnikarja, predvidena represija v višini 200 evrov. Ta nagrada je posebnost pri MOP. Ta dogovor je obvezen tudi, če za taka dela ni potrebe, ker takih naprav ni pri hiši. Za preverjanje tega stanja pa ne potrebujem analfabeta, in to samo zato, da bo nekdo služil brez dela. Ali je to reklamirana prosta izbira dimnikarja, da ga naročiš, ko ga potrebuješ, in to katerega želiš? To je težko izvedljivo, če moraš pod grožnjo kazni podpisati bianko naročilo.

4. Dimnikar ne more in ne sme pregledovati kurilnih naprav in delati meritev, ker to lahko izvajajo samo za to kvalificirani in usposobljeni mojstri (monterji, serviserji). Za kontrolo so pristojni požarni inšpektorji in ne dimnikarji (konflikt interesov).

5. Kaj ima prvi pregled (čl. 18) kurilne naprave s strokovnostjo dimnikarja? Ta, če vsaj kaj ne pokvari, prepiše podatke (pravilno?), ne da bi vedel, zakaj. Za svoj turistični izlet mu mora lastnik, kljub temu da od tega nima nič, plačati najmanj 80 evrov, kar je približno tretjina stroškov montaže. Te podatke lahko MOP dobi od monterja, ki je napravo montiral, nastavil in izmeril vse vrednosti, o tem pripravil certifikat (poročilo) z vsemi podatki in garancijo ter to predal kupcu, pa to ni dimnikar, v uporabo, skupaj z navodili in priborom. To vse lahko, po dogovoru, po en izvod pošlje zastonj MOP in državljani ne bomo sluge dimnikarjem (čl. 23) v obveznostih in denarju.

6. MOP ne sme in ne more podeljevati licence (čl. 10), ker je v vseh točkah v konfliktu interesov, ker je organ vladanja, ima se za vodjo nadzornika, reševanja pritožb, reševanja zdravja v »raufenkih«, kar je nekoliko veliko za analfabete. Kršenje zakonov za njih ni pomembno, ker so tega že vajeni (tudi ustave). Če upoštevamo, da je MOP še strokovni nadzornik s svojimi birokrati, pa je unikum v EU (čl. 28). Pri tem pa niso upoštevane »visokostrokovne meritve«, za katere se ne ve, čemu služijo, ampak izvajalcu prinesejo lep kupček denarja (50 evrov) brez dela. Kakor je poznano, so »pošteni« birokrati MOP v obstoječi zakonodaji grobo kršili ustavo. Sedaj, »žal šele sedaj«, smo ugotovili, da so grobo kršili tudi zakonodajo EU, ker so pod prisilo (s kaznimi in sodišči) izvajali delo na pečeh do 20 KW, kar z direktivo EU 2002/91/ES ni dovoljeno. Zaradi nestrokovnega izvajanja (»fušarjev«) je prihajalo do velikih okvar na pečeh in dimnikih. Zaradi tega pozivam vse državljane, da zahtevamo poplačilo vseh stroškov in kaznovanje vseh krivcev. Apeliram na tistih nekaj še »poštenih« odvetnikov, da se nam pridružijo, da očistimo ta hlev. Ministrico in direktorico pa pozivam, da takoj spakirata in gresta, od koder sta prišli, ker sta naredili Slovencem dovolj škode.

K vsemu navedenemu za zaključek še posebej poudarjam, da bi bilo sprejetje tega ali podobnega zakona zločinsko dejanje za slovenski narod in mu jemlje osnovne človekove pravice!

Tone Kristan, Kranj,član VCP »Dimnik«