DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

DCI Malečnik

Malečnik 7

1119 Malečnik

info@dci-malečnik.si

VCP DIMNIK

Krallova 31

8000 Novo Mesto

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

PREDSTAVITEV MNENJ CIVILNIH INICIATIV ZA SEJO

ODBORA ZA INFRASTRUKTURO, OKOLJE IN PROSTOR

DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE

15. maja 2015

Vsem povabljenim na sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, želimo nekoliko pojasniti obstoječo problematiko, ker predvidevamo, da vsi niste seznanjeni s celotno zadevo.

V civilnih iniciativah že nekaj let nasprotujemo dosedanji dimnikarski ureditvi, ker po našem mnenju ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije in krši zakonodajo Evropske skupnosti. Poleg tega koncesionarji izvajajo javno gospodarsko službo le v svojo korist ter za svoj račun, država pa ne dobi koncesnine. Pri delu koncesionarjev smo zaznali številne kršitve. Poglejmo le nekatere:

Zaračunavanje cen mimo veljavnega cenika, seveda po višjih cenah, ali celo dvojno zaračunavanje

Neupravičeno zaračunavanje potnih stroškov

Zaračunavanje storitev brez veljavnega računa, plačevanje torej na roke pod pretvezo, da se lastniku kurilne naprave prihrani strošek položnice

Zaračunavanje storitev, ki sploh niso bile opravljene. Praviloma gre za preglede zračnikov in tudi prve preglede dimovodnih naprav. V desetletnem obdobju niso pregledovali zračnikov v večstanovanjskih zgradbah, temveč so le izstavljali račune gospodarjem zgradb.

Po načinu dela lahko danes dimnikarje ločimo na:

inkasante, teh je največ, ki pobirajo denar na »roke«

merilce emisij, rezultati njihovih meritev pa ne služijo nikomur, saj nihče ne vodi evidenc o meritvah in ne izdeluje analiz vplivov na onesnaževanje okolja, zdravje ljudi in izrabo energije. Nihče ne nadzira merilnih naprav, če so bile in kdaj so bile umerjene, zato so s tega vidika meritve neveljavne. Še posebej, če upoštevamo določila Zakona o meroslovju. Po desetih letih je vzpostavljena evidenca samo za polovico kurilnih naprav. Ostala polovica kurilnih naprav je izven evidenc in izven finančnega nadzora. Za dimnikarska podjetja ne obstaja nadzor, ali je ta zelo slab, je dvakrat ugotovilo Računsko sodišče RS. Prepuščeno jim je, da evidence vodijo ali ne. Z neevidentiranim denarjem pa nagrajujejo tiste, ki jim vse to omogočajo.

Tretja kategorija dimnikarjev pa je tista, ki dejansko opravlja dimnikarsko delo, to je čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav na trda goriva. Toda tudi tukaj nastajajo težave, saj vsi dimnikarji nimajo ustreznega orodja. Omelo je dolžine največ za eno etažo.

Veliko primerov je, da koncesije uradno niso podeljene v nekaterih občinah, posamezna dimnikarska podjetja pa dela opravljajo

Dimniški požari, do katerih prihaja, se zgodijo dostikrat zaradi slabo opravljenega dela dimnikarja. Le ti pa v javnosti prikazujejo, da je vedno vzrok odklonitev storitve. Ugotovitve so vedno prepuščene dimnikarju. Tudi v primeru, ko je pogorela hiša zaradi dimniškega požara, kjer je dimnikar le nekaj ur prej opravil storitev.

S sedanjim načinom izvajanja dimnikarske službe je storjenih veliko napak. Razvrednoten je dimnikarski poklic, večina je priučenih ali so le sezonski delavci. Zato so njihove storitve nekvalitetne in ne zagotavljajo požarne varnosti. Interes koncesionarjev je izključno pohlep po bogatenju na račun zakonsko odobrenih rent.

Pritožb, ki bi lahko izboljšale stanje, ne evidentira nihče, zato dimnikarji prikazujejo, da pritožb ni ali jih je zanemarljivo malo.

Analizo sedanjega stanja s področja dimnikarske dejavnosti je izdelal leta 2013 nekdanji ustavni sodnik in profesor, dr. Ciril Ribičič in ugotovil, da je dimnikarska ureditev močno v neskladju z Ustavo RS in zakonodajo Evropske skupnosti (EU), predvsem s Pogodbo o delovanju EU in predstavlja številne kršitve človekovih pravic v RS.

Manjši premik k normalizaciji stanja je bi dosežen z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1F, Ul. RS 92/2013, z dne 8/11-2013), ki je v 72. členu določil, da izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimovodnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom ni več obvezna javna gospodarska služba, ki se v skladu s 92. členom citiranega zakona izvaja na dosedanji način do 31.12.2015.

V poročilu k predlogu ZVO-1F je takratno ministrstvo zapisalo: »Minister za kmetijstvo in okolje je pojasnil, da je bilo pred sejo odbora doseženo politično soglasje o tem, da se določi razumno prehodno obdobje, v katerem bo Vlada opredelila novo ureditev dimnikarske službe na način, da bo sistem v večji meri tržno usmerjen in bolj liberalen, tako kot je to urejeno v nekaterih drugih evropskih državah in v kar jih je prisilila Evropska komisija«. To je bilo sprejeto 28.10.2013.

Na sestanku civilnih iniciativ na MOP-u je direktorica direktorata za okolje ga. Tanja Bolte izjavila, da bo nova ureditev pripravljena nekje do junija 2015. Na tem sestanku (24.3.2026) smo bili seznanjeni z idejo, da naj bi v bodoče v RS veljal licenčni sistem in svobodna izbira dimnikarja. Način in obseg izvajanja dimnikarskih storitev bi bil predpisan. Zahtevek civilnih iniciativ je bil, da se v delo komisije za pripravo sprememb v skladu z direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta vključijo predstavniki civilnih iniciativ, kar pa je bilo zavrnjeno.

V začetku meseca marca 2015 (torej pred sestankom civilnih iniciativ na MOP) je Zveza ekoloških gibanj v sodelovanju z MOP-om in dimnikarskimi podjetji organizirala v Moravskih Toplicah posvet: Kakšen zrak dihamo. Na posvetu so imeli glavno besedo tisti, ki ves čas zagovarjajo sedanji koncesijski sistem. Kar je po svoje razumljiv saj so bili glavni tvorci tega sistema. Za svoje projekte pa so dobivali visoka plačila.

Na sejmu v Gornji Radgoni so se zbrali na okrogli mizi predstavniki dimnikarskih podjetij in razpravljali o zaključkih posveta v Moravskih Toplicah. Na okrogli mizi naj bi predstavili svoja stališča tudi predstavniki civilnih gibanj. Na ta dogodek niso bila vabljena civilna gibanja VCP Dimnik in DCI Malečnik, ki že vrsto let predstavljajo zahteve lastnikov kurilnih naprav.

Zatem so Svobodni sindikati Slovenije gostili sejo razširjene delovne skupine za varstvo zraka pri ZEG. Delovno skupino so sestavljali predstavniki MOP-a, dimnikarskih podjetij in doktorji znanosti, ki so že nastopili na posvetu v Moravskih Toplicah. Izoblikovali so končni predlog o podaljšanju sedanjega koncesijskega sistema na področju dimnikarske dejavnosti. Posebej so se sindikati zavzeli za ohranitev 400 »zelenih« delovnih mest. Zanimivo je, da sindikati niso protestirali, ko je zaradi uvedbe koncesijskega sistema v RS izgubilo delo okoli 50 dimnikarskih mojstrov.

Na vseh teh posvetih in srečanjih, ki jih je organizirala Zveza ekoloških gibanj ob finančni podpori dimnikarskih podjetij in v sodelovanju z MOP-om, nismo bili vabljeni predstavniki civilnih iniciativ, ki že dolga leta zahtevamo spremembe. Civilno družbo naj bi po mnenju organizatorjev predstavljalo »samooklicano« Zveza ekoloških gibanj, ki pa ni predstavnik lastnikov kurilnih naprav.

Na vseh posvetih, ki so jih organizirali koncesionarji so za pretvezo pred javnostjo povabili tudi Zvezo ekoloških gibanj, če ravno ta zveza nikoli ni sodelovala na področju dimnikarske problematike. Pričakovati bi bilo, da bi na teh posvetovanjih obravnavali tudi nepravilnosti, ki se dogajajo v njihovih vrstah. Pa tega niso storili. Nikjer niso omenjali analize dimnikarske zakonodaje, ki je za njih zelo negativna. Niti analize, ki jo je izdelala strojna fakulteta Univerze v Ljubljani. Tudi strokovnjaki, ki so sodelovali na teh posvetih so svojo strokovnost podredili dimnikarskim interesom.

Od sprejema ZVO-1F do danes niso ustrezne službe pripravile sprememb na področju dimnikarstva, temveč so »podtaknile« v program sedanje Cerarjeve Vlade predlog, ki določa naslednji terminski plan: Prva obravnava Zakona o dimnikarski službi naj bi bila 8.12.2015, kot skrajni rok obravnave je določen 17.12.2015, Državni zbor naj bi Zakon sprejel 10.5.2026

Takšen terminski plan je sestavljen namerno tako, saj se sklada s predlogom dimnikarskih podjetij, da sedanji koncesijski sistem še naprej uporabljajo v prehodnem obdobju, ki naj traja še nekaj let (do 7 let). Zahtevajo, da se to zakonsko uredi tako, da se v ZVO ponovno vnese člen o obvezni javni gospodarski službi na področju dimnikarske dejavnosti.

Odbor za okolje in prostor DZ je že na 33. seji (14.9.2025) v točki 4 predlagal: »Odbor predlaga MOP-u, da za eno naslednjih sej Odbora v roku 6 mesecev pripravi vizijo dolgoročne ureditve dimnikarske službe, tako glede načina izvajanja te dejavnosti (koncesioniranje ali licenciranje) kot potrebnih sprememb v celotnem sistemu vzdrževanja kurilnih in dimovodnih ter prezračevalnih naprav. Prehodno obdobje se je dejansko začelo leta 2011, a zgodilo se ni nič.

Zanimivo je tudi dogajanje na 24. nujni seji Odbora za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano DZ RS 16.5.2013, na kateri je takratni in tudi sedanji minister Židan obljubil, da bodo pripravili nove dokumente in novo ureditev dimnikarske zakonodaje. Odgovorni delavci na MOP-u tudi po tej seji niso pripravili predloga nove dimnikarske ureditve.

http://ava.rtvslo.si/predvajaj/24-nujna-seja-odbora-za-kmetijstvo-gozdarstvo-prehrano-in-okolje/ava2.166369832)

Predvideni sprejem Zakona o dimnikarski službi je pomaknjen namerno v čas, ko se bo iztekla sedanja ureditev, kar pomeni, da od leta 2011 do danes odgovorni na MOP-u namerno niso pripravili ustreznih rešitev dimnikarske problematike. Tako stanje dejansko odgovarja »dimnikarskemu lobiju«, ki ga sestavljajo najodgovornejši delavci na MOP-u, vodilni dimnikarski mogotci in na proračun »prisesani« strokovni zunanji svetovalci.

Predlagamo, da Vlada RS do konca leta 2015 sprejme novo ureditev o dimnikarski dejavnosti, ki bo v sladu z Ustavo RS in zakonodajo EU in bo zavarovala osebno lastnino lastnikov kurilnih naprav. Pri nastajanju nove ureditve morajo sodelovati predstavniki civilnih iniciativ, torej lastniki kurilnih naprav.

Osnovni problem sedanjega stanja je prevelik poseg dimnikarskih služb v lastnino lastnikov kurilnih naprav, zato je nujno najprej uravnotežiti javni in zasebni interes in se šele nato usklajevati z bodočimi izvajalci del (dimnikarji, serviserji in drugimi). Na MOP-u danes delujejo obratno, saj jim pomeni interes dimnikarskih podjetij upanje na pridobivanje osebnih koristi tudi v bodoče.

Nova ureditev mora uvesti prosti trg storitev in prosto oblikovanje cen na trgu dimnikarskih storitev. Ker ZVO-1F določa, da dimnikarstvo od 1.1.2026 ni več javna gospodarska služba, je potrebno le določiti, da se ta dejavnost v RS izvaja kot tržna dejavnost (podobno kot servisna, projektantska, vodovodarska in druge podobne obrtne dejavnosti). Taka rešitev je poznana v državah EU.

Predlagamo, da Vlada RS uredi razmere na MOP-u in razreši vse dosedanje delavce, ki so tesno povezani z dimnikarskimi podjetji, ker namerno prikazujejo stanje v taki luči, da bi sprejemali zakonodajo šele v letu 2016 in predlagajo uvedbo prehodnega obdobja za nekaj let, ko naj bi še veljal sedanji koncesijski sistem. Seznam teh delavcev je delno razviden iz vabila na posvet o čistem zraku v Moravskih Toplicah.

Predlagamo tudi, da Vlada RS raziščete izplačevanje visokih finančnih honorarjev, ki so jih doslej iz proračuna MOP-a prejemali številni zunanji sodelavci v zvezi z izvajanjem dimnikarske koncesijske dejavnosti.

http://zveza-zeg.si/aktualno/360/kaksen_zrak_dihamo_kakovost_zraka_v_sloveniji_strokovno_posvetovanje_2015_moravske_toplice_hotel_ajda_5_in_6_marec_201%205/

Lastniki kurilnih in dimovodnih naprav v Republiki Sloveniji pričakujemo, da bo Vlada RS naredila red na področju dimnikarske dejavnosti. Pričakujemo, da bo takoj sprejela ugotovitveni sklep, s katerim bo ugotovila, da v RS 31.12.2025 preneha delovati koncesijski sistem na področju dimnikarske dejavnosti in se ta dejavnost izvaja kot vse druge obrtne dejavnosti v RS. S tem bo preprečila uvedbo nepotrebnega prehodnega obdobja, ki ga zagovarjajo udeleženci posveta v Moravskih Toplicah (dimnikarski lobi), okrogle mize v Gornji Radgoni in seje delovne skupine na ZSSS, ki želijo še naprej pridobivati materialno korist v imenu države. Dimnikarska podjetja namreč danes izvajajo državne koncesije v svojo korist in za svoj račun in ne v korist države in korist proračuna. Nekaterim zunanjim sodelavcem MOP-a je materialna korist pred koristjo države, zato so pripravljeni zagovarjati rešitve, ki niso v skladu z Ustavo RS in Pogodbo o delovanju EU.

Država od sedanje ureditve ni imela nikakršne koristi, saj ni prejemala koncesnin, stanje požarne varnosti, vplivov na okolje in zdravje ljudi tudi ni bilo izboljšano, le lastniki kurilnih naprav (zasebniki in podjetja) smo bili oškodovani, ker smo morali plačevati nepotrebne kontrolne preglede in meritve. Država do leta 2014 ni vzpostavila evidence kurilnih naprav. Poročila Komisije za preprečevanje korupcije in Računskega sodišča RS (dvakratno poročilo) so pokazala številne nepravilnosti in kršitve na področju izvajanja dimnikarske dejavnosti v RS.

Zavzemamo se za ureditev, ki bo:

usklajena z Ustavo Republike Slovenije in bo spoštovala zasebno lastnino,

usklajena z zakonodajo Evropske unije in bo zagotavljala načelo svobodnega opravljanja dejavnosti in konkurenčnosti ter bo spoštovala pravice lastnikov kurilnih in dimovodnih naprav,

ukinila koncesije za opravljanje dimnikarske dejavnosti in na tem področju uvedla svobodno gospodarsko pobudo,

ukinila obvezno merjenje emisij in preglede malih kurilnih naprav na tekoča in plinasta goriva, kondenzacijske kotle na plin, kurilne naprave na pelete in kombinirane sisteme s toplotnimi črpalkami do 20 kW ter zakonodajo uskladila z ES Direktivo 2002/91 z dne 16.12.2025 ,

omogočila strokovno usposobljenim in pooblaščenim serviserjem vzdrževanje, nastavitve in meritve kurilnih naprav,

ukinila državno določanje cen dimnikarskih storitev in predpisovanje frekvence (števila) storitev na malih kurilnih napravah (ES Direktiva 2002/91 z dne 16.12.2025),

omogočila lastnikom kurilnih naprav, da sami odločajo o svojih kurilnih in dimovodnih napravah, ter si po potrebi prosto izbirajo izvajalca.

S spoštovanjem in lepimi pozdravi.

VCP Dimnik: DCI Malečnik:

Matija Kramar, l.r. Jožef Škof, l.r.