DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

Povzetek revizijskega poročila Izvajanje dimnikarske službe 25.4.2026 Računsko sodišče je revidiralo pravilnost in smotrnost poslovanja Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: ministrstvo), ki od 10. 2. 2012 nadaljuje z delom kot Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in h kateremu so se pridružila delovna področja Ministrstva za okolje in prostor, ki se nanašajo na okolje. Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti ter uspešnosti in učinkovitosti poslovanja ministrstva pri vzpostavitvi pogojev za izvajanje dimnikarske službe in nadzoru nad njenim izvajanjem v letih 2009, 2010 in 2011. Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja ministrstva pri vzpostavitvi pogojev za izvajanje dimnikarske službe in nadzoru nad njenim izvajanjem v letih 2009, 2010 in 2011 izreklo negativno mnenje, ker ministrstvo ni poslovalo v skladu s predpisi v naslednjih primerih: ministrstvo do 31. 12. 2011 ni vzpostavilo in vodilo evidence kurilnih naprav in evidence storitev dimnikarske službe, čeprav bi ju moralo voditi od 1. 1. 2007; ni pripravilo spletne aplikacije in obrazcev, s katerimi bi koncesionarji posredovali podatke o vpisih, izbrisih in spremembah podatkov o malih kurilnih napravah ter podatke o izvedenih storitvah dimnikarske službe; koncesionarjema na dveh dimnikarskih območjih ob pripojitvi in statusnih spremembah ni izdalo dovoljenja za prenos koncesije, oziroma po izdanem dovoljenju za prenos ni sklenilo koncesijske pogodbe z univerzalnim pravnim naslednikom koncesionarja; po stečaju koncesionarja na dimnikarskem območju ni izbralo novega koncesionarja in ni izvedlo nobenega odvzema koncesije in tudi ni začelo s postopki za odvzem koncesije pri koncesionarjih na 133 dimnikarskih območjih zaradi kršitev, za katere je v skladu s predpisi in koncesijskimi pogodbami predviden odvzem koncesije oziroma enostranski odstop od koncesijske pogodbe. Ministrstvo ni bilo uspešno pri zagotovitvi izbora koncesionarja na osmih dimnikarskih območjih, saj do 31. 12. 2011 ob pripojitvi in statusnih spremembah dveh koncesionarjev ni določilo novih koncesionarjev, po stečaju enega koncesionarja ni izbralo novega, na petih dimnikarskih območjih pa so izvajali dimnikarsko službo izvajalci, ki niso koncesionarji. Ministrstvo ni bilo uspešno pri vzpostavitvi pogojev za izvajanje dimnikarske službe in nadzoru nad izvajanjem dimnikarske službe, saj do 31. 12. 2011 ni vzpostavilo in vodilo evidence kurilnih naprav in evidence storitev dimnikarske službe. Ministrstvo prav tako ni bilo uspešno pri izpolnitvi ciljev, navedenih v Predlogu akcijskega načrta za spremembo dimnikarskih predpisov in ureditev dimnikarske problematike, saj do načrtovanih rokov ni pripravilo vseh predlogov sprememb in dopolnitev predpisov, ki urejajo delovanje dimnikarske službe, in ker ni pripravilo splošnega predloga za ureditev dimnikarske službe, ki bi vključeval proučitev možnih načinov izvajanja dimnikarske službe po poteku obstoječih koncesij. Ministrstvo ni vzpostavilo pogojev za učinkovit nadzor nad izvajanjem dimnikarske službe po dimnikarskih območjih in nad koncesionarji, saj ni vzpostavilo in vodilo evidence kurilnih naprav in evidenc storitev dimnikarske službe ter od koncesionarjev ni zahtevalo poročil o spremembah števila kurilnih naprav in opravljenih storitvah dimnikarske službe. To je bil tudi vzrok, da ni bilo mogoče določiti pravilnega števila ustrezno usposobljenih oseb za izvajanje storitev dimnikarske službe na posameznem dimnikarskem območju, saj ministrstvo ni moglo vedeti, kakšen obseg in vrsta storitev dimnikarske službe bi morali biti izvedeni na posameznem dimnikarskem območju. Ministrstvo v obdobju od leta 2009 do leta 2011 ni izvajalo ustreznega nadzora nad izpolnjevanjem pogojev koncesionarjev glede števila zaposlenih oseb za izvajanje storitev dimnikarske službe in njihove strokovne usposobljenosti, do 31. 12. 2011 pa od 34 koncesionarjev ni pridobilo dokazil o plačilu letnih zavarovalnih premij za zavarovanje odgovornosti koncesionarjev za škodo, ki bi jo povzročili pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem dimnikarske dejavnosti, in o tem ni vodilo evidence. Prav tako ni pridobilo poročil o opravljanju dimnikarske službe za leti 2009 in 2010 od vseh koncesionarjev, ter večine podatkov iz poročil o opravljanju dimnikarske službe ni analiziralo, kar mu ni omogočalo učinkovitega nadzora nad izvajanjem dimnikarske službe. Ministrstvo ni izvedlo nobenega odvzema koncesije kljub ugotovljenim kršitvam predpisov in koncesijskih pogodb, na katere ga je opozarjalo tudi pristojno delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije. Ministrstvo ni bilo učinkovito v postopkih odločanja o prenosu koncesij, saj je do 31. 12. 2011 izdalo le dve soglasji za prenos koncesij, v reševanju pa je imelo še 26 vlog za prenos koncesij, ki so jih predložili koncesionarji za odstop koncesije na posameznem dimnikarskem območju. Ministrstvo do 31. 12. 2011 ni sprejelo oziroma predlagalo v sprejem nobene spremembe in dopolnitve predpisov ali novega predpisa, ki bi natančneje urejal delovanje in pravila dimnikarske službe, prav tako ni izvedlo primerjave prednosti in slabosti licenčnega modela izvajanja dimnikarske službe s koncesijskim ter ni analiziralo možnosti in posledice morebitnega prehoda na licenčni sistem po prenehanju veljavnosti koncesijskih pogodb za Republiko Slovenijo. Ministrstvo pred spremembami cene minute storitev dimnikarske službe v letih 2009 in 2010 ni izdelalo kalkulacije cene storitev dimnikarske službe in ni izvedlo analize prednosti in slabosti zaračunavanja cen storitev dimnikarske službe po časovnih normativih ter po tarifnem načinu, zato je vsako leto spreminjalo obračunski sistem in s tem povzročalo nejasnosti pri izvajalcih in uporabnikih storitev dimnikarske službe. Ministrstvo v letu 2009 ni izvajalo strokovnih nadzorov nad koncesionarji in do 31. 12. 2011 ni začelo z izvedbami načrtovanih strokovnih nadzorov pri izbranih koncesionarjih, od že začetih strokovnih nadzorov pa je zaključilo le enega. Inšpekcija za okolje in naravo ni obravnavala vseh prejetih prijav v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe, pri čemer se je odstotek obravnavanih prijav zmanjševal, saj je v letu 2009 obravnavala tretjino prejetih prijav, v letu 2010 četrtino prejetih prijav, v letu 2011 pa le petino, zato inšpekcijski nadzor nad izvajanjem dimnikarske službe ni bil učinkovit. Računsko sodišče je Ministrstvu za kmetijstvo in okolje podalo več priporočil ter zahtevalo predložitev odzivnega poročila z izkazanimi popravljalnimi ukrepi, ki se nanašajo na vodenje evidence kurilnih naprav in storitev dimnikarske službe, pripravo posodobljenega seznama ustrezno usposobljenih oseb za izvajanje storitev dimnikarske službe, pripravo načrta aktivnosti glede spremembe predpisov, ki urejajo delovanje dimnikarske službe, pripravo načrta aktivnosti za izvedbo ponovne proučitve vrste dimnikarskih storitev in letnega obsega storitev na posamezni vrsti kurilne naprave in jasno opredelitev vsebine storitev dimnikarske službe, pripravo načrta aktivnosti za izdelavo kalkulacije cene storitev dimnikarske službe in pripravo načrta aktivnosti za izdelavo primerjalne ekonomske analize stroškov in koristi izvajanja dimnikarske službe na koncesioniran in licenčni način, kot podlage za odločitev o prihodnji ureditvi dimnikarske službe, ter predvideti možnosti in posledice morebitnega prehoda s koncesijskega na licenčni sistem izvajanja dimnikarske službe. Ljubljana, 25. aprila 2013