DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

Sporočilo za javnost 45

ZA DIMNIKE IN ZRAK V SLOVENIJI SKRBIJO SPIZ, SDH, MESTNE OBČINE IN DIMNIKARSKE DRUŽBE

Kako radi se starejši prebivalci dežele na sončni strani Alp spominjajo cesarice Marije Terezije, saj je storila za Slovence marsikaj koristnega. Med drugim je uvedla dimnikarsko službo in to dejstvo radi omenjajo nekateri dimnikarski veljaki.

Leta 2004 se je v Sloveniji zgodil na tem področju prelom. Namesto cesarice se je pojavil car mag. Tone Rop, ki je zatrdil, da je dimnikarstvo lahko učinkovito le v primeru, da imajo posamezniki monopolni položaj. Vendar »državni« koncesionar ne more biti kdorkoli. Mora biti predvsem predan vladajoči stranki in ne dimnikarskemu »ferajnu«. In zgodilo se je, da je velika večina dimnikarskih mojstrov propadla, morala ja namreč prepustiti dejavnost v roke »sposobnejšim menedžerjem«.

Rop je omogočil ropanje lastnikov malih kurilnih naprav. Poleg monopola je določil število meritev in pregledov na leto, sprejel je elemente za določanje cen, ki so jih seveda pripravili dimnikarski menedžerji in zapisal je v zakon, da bo kaznovan vsakdo, ki se bo upiral dimnikarju. Sodišča so izrekala celo na zaporne kazni.

Ker je Rop nakazal, kako se lahko s pomočjo države dela velik »biznis«, so se odzvale inštitucije države in postale solastniki pomembnih dimnikarskih družb. Za dimnike v Sloveniji je začel skrbeti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Slovenski državni holding, mestne občine (iz izpiskov AJPES so razvidni posamezni deleži) in novonastale dimnikarske družbe. Tako smo Slovenci izstopili iz sistema Marije Terezije in vstopili v »modernejši« kapitalistični sistem. Dimnikarske družbe - izvajalci obvezne javne gospodarske službe - bi morale skrbeti, da bi imeli vsi občani zagotovljene storitve pod enakimi pogoji po minimalnih cenah, vendar so družbe skrbele predvsem za svoj račun in za svojo korist. Kvaliteta storitev je bila podrejena dobičku in ne obratno.

In danes se je Cerarjeva Vlada odločila, da bo temu monopolu naredila konec. Ukinila bo dimnikarski koncesijski sistem in uvedla sistem licenc. Monopola ne bo več. Bravo Cerar. Toda lastniki kurilnih naprav bodo še naprej morali plačevati redne letne preglede in meritve emisij, čeprav jih ne potrebujejo in od tega početja nima koristi niti okolje.

Poseben poslovni interes kaže tudi Ministrstvo za okolje in prostor (vodi ga ministrica DESUS-a), saj želi razširiti državno-podjetniški »biznis« na ta način, da bodo uvedli še dodatne meritve emisij iz kurilnih naprav na trdna goriva. Cene niso bistvene. Čim višje, tem bolje, seveda za »pooblaščence«, ki bodo imeli pravico izvajati storitve. Jih bodo že plačali lastniki, sicer jih bodo obiskali »inšpektorji za kaznovanje neposlušnih«, ki jih uvaja Cerar.

V študiji, ki jo je plačalo Ministrstvo za okolje in prostor »hišni firmi« Inovatika (15.840 evrov + DDV), sicer piše, da »prah se ne meri, ker zgorevalni proces ne ustvarja svojega prahu« (stran 26, vendar so se »strokovnjaki ministrstva« odločili, da bodo vseeno merili prah, saj je potrebno poplačati napor, ki so ga vložili »strokovnjaki« v izdelavo »vrhunske copy-paste študije«. Le tako, da plačujejo lastniki kurilnih naprav »davek« na prah iz kurilnih naprav, lahko prispevamo h kvaliteti ozračja v Sloveniji.

Pa razumi, kdor more! Adijo logika in zdrava pamet!

20. oktober 2016

VCP Dimnik in DCI Malečnik